recenzije

Haspyd

Перехрестя двох вітрів

Liturgy

Origin Of Alimonies

Draconian

Under A Godless Veil

Liturgy

H. A. Q. Q.

Sufosia

Connection Failed

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

banner
banner

recenzija

27. 5. 2012  Debeli Precjednik - Bruto Slavo/VBK  (Moonlee Records, 2012)
Če se odpravljate čez kakšen mesec na morje, Punk Rock Holiday, ali pa na oboje, vam je izdelek pisan na kožo.

Hrvaški podporniki debelega predsednika, Debeli Precjednik, se končno vračajo z novim izdelkom, poimenovanim Bruto Slavo/VBK (VBK – Vijenac Borisa Kidrića, kateri naj ne bi bil neznan vsem). Verjetno vam je že vse jasno, kako in kaj - igrajo punk rock (tu pa tam najdete melodičen HC del, ampak konec koncev je to punk rock) brez dlake na jeziku in si ne dopuščajo, da bi jih država potolkla.

Po letu 2006 (album Through the Eyes of the Innocent) so nekako potonili v pozabo in nisem praktično pričakoval novega albuma od njih, vsaj še nekaj časa ne (roko na srce, mislil sem, da so celo zaključili kariero) in potem pride Bruto Slavo/VBK. Presenečenje in pol!

Seveda punk rock ni več punk rock, odkar je MTV imel prste vmes in vsi, ki so včasih veljali za punk rock skupine, so kar naenkrat pop punk (ja, govorim o NoFX). Mogoče je tukaj tisti minus in priznanje, zakaj mi nekaj let punk rock ni nič kaj preveč dišal, ampak vse to se je spremenilo, ko so bratje stare Juge naredili glasbo, ki je reševala vse to, s tem pa nadaljevali tudi v tem letu.

Sedaj pa vprašanje, zakaj bi si normalen smrtnik zavrtel omenjeni album? Zaradi poletja (ker sončne melodije bolj pridejo do izraza pri soncu kakor pa recimo nov izdelek od Burzum)? Zaradi tega, ker si včasil imel ''skejt'' (poziral pred srednjo šolo)? Ali pa mogoče zaradi tega, ker se hočeš dokazati ostalim (ker vsi vemo, da je mladina v večini pod vplivom ostalih)? Odgovor na vse to je: NE!!! Album Bruto Slavo/VBK si poslušalec zavrti, ker je kvaliteten in ker v morju novih izdaj ogromnih založb ne najdeš tako dobrega ploščka, kot je ta!

Čeprav pri uvodnem Enemies ne dobiš ravno pravega občutka za poslušanje albuma (bolj umirjen uvod in prepevanje) in si malo zbegan, te pri drugi skladbi, Music Saves, dvom takoj zapusti. Asociacija na vse LA-sončne skupine (definitivno Bad Religion) in poleg igranja še vokal, ki spominja na Grega Graffina (ali pa v slovenskih vodah na Not the Same). Po vrstnem redu kakovosti, gre skozi album ocena samo še višje. Seveda se najde tu pa tam kakšna umirjena točka, ampak realno gledano, ne moreš na takšnem izdelku imeti le konstantno eno in isto.

Vrhunec albuma je meni osebno Puška ne ubija ljudi, hiter melodičen HC punk, ki te vrne v 80-ta in takratno sceno, ki je odprla vrata vsem skupinam in zvrstem. Domača besedila (govorim o hrvaščini in ne dialektu iz Grosuplja) ter kvalitetno igranje - 10/10!!

Če se odpravljate čez kakšen mesec na morje, Punk Rock Holiday, ali pa na oboje, vam je izdelek pisan na kožo. Ostalim ga pa tudi toplo priporočam.

twitter facebook