recenzije

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

banner
banner

recenzija

4. 5. 2014  Neige Morte - Bicephaale  (ConSouling Sounds Records, 2014)
Polna nadnaravne lepote ovite v sovraštvo.

Da je moja strast poleg ostalih žanrov tudi black metal, ni nobena skrivnost, kar ste večkrat opazili tudi pri mojih recenzijah. Vedno me pritegne tista skrivnost, ki se ovija v žanru in vedno znova tudi podležem čarom omenjenega žanra.

Tokrat me je očarala in povsem prevzela zadnja izdaja francoskega tria Neige Morte, imenovana Bicephaale.

Sicer je pri slikah skupine vidno, da zadeva ne bo robustne narave Darkthrone ter Mayhem kreacij, ampak bo vsebovala določene segmente, ki marsikomu naježijo kožo (pod žanri, kateri so aktualni zadnjih nekaj let).

Pri uvodni skladbi nam Neige Morte postrežejo 10-minutno epsko tavanje skozi žanre imenovano 500 Jours De Haine (500 Days Of Hate). Omenjena skladba vsebuje praktično vse, kar razveja žanr black metal. V vseh 10 minutah prejmemo ambientalne vložke, kateri močno spominjajo na An Autumn For Crippled Children in njihovega zasanjanega black metala. Lepo čudo skozi nežne melodije zvokov kitar.

Iz ambientalne shoegaze melanholije se 500 Jours De Haine kaj hitro prelevi v post black metal, kova Deafheaven, in se vokalno spogleduje z zgoraj navedenimi surovimi skupinami, kot je npr. Darkthrone.

Je nekakšna mešanica vsega, kar mi je znotraj black metala odlično in to v prekleto dolgem času.

V drugih skladbah pa je zadeva še bolj mikavna oz. bolj zanimiva, in sicer recimo pri skladbi Plenitude. Ambientalno usmerjen drone, ki bo skupaj z vokalom mnoge spominjal na prva leta Burzum izdaj. Precej nepričakovano, ampak sladko, že zaradi nepričakovane inovativnosti, ki se iz skladbe v skladbo spreminja.

Kar je do sedaj logično, pa se v vseh podžanrih Neige Morte spoprimejo tudi z ortodoksnim pristopom po načelu Deathspell Omega pri …Et Vacuite Du Combat. Razen vokala gre za povsem enak princip in pristop kot smo ga vajeni pri zgoraj navedenih Deathspell Omega. Tu pa tam se sicer najde kakšen delček ostalih skupin, ampak gre v celoti za tisti sofisticirani pristop ortodoksnega black metala.

Inovativnost pa ne popusti niti pri istoimenski skladbi, po kateri je poimenovan album, Bichepaale. Presenečen sem že iz stališča, da se v enem trenutku odvija vse skupaj v post rock/post punk/shoegaze žanru – tiho, nežno in pa zasanjano. In v tem času, ko si v stanju meditacije in uživanja v nežnih melodijah, te kot strela iz jasnega zadane black metal prej omenjenih Deathspell Omega. Nesnaga vsepovprek, skozi močne udarce in vizija konca sveta v sklopu black metala. In potem….. kot bi bilo vsega konec, ponovno mir in lepota skozi melodije. Skladba polna nadnaravne lepote ovite v sovraštvo.

Jasno je, da bo marsikdo album označil kot eden izmed tistih ''hipsterskih'' albumov, ki naj bi veljali za muho enodnevnico, ampak vsak ima svoje mnenje, ki si ga ustvari pred ali pa po poslušanju – dejstvo pa je, da je zadeva boljša kot bi si marsikdo predstavljal in gre za priporočljivo dejanje vsemogočnega black metala.

twitter facebook