recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

4. 6. 2016  Auðn - Auðn  (Metallic Media, 2014)
»Plošča sicer ni letošnja izdaja, vendar si vsekakor zasluži pozornost ljubiteljev black metala«

Auðn prihajajo z otoka ognja in ledu, ki v vsakem oziru preseneča: s svojimi naravnimi lepotami in z načinom, kako njegovi prebivalci dojemajo demokracijo in odgovornost politikov do volivk in volivcev. Preseneča tudi s svojevrstnostjo glasbenih užitkov, ki jih za naša ušesa ustvarjajo tamkajšnje metalske skupine. Potomci Egilla Skallagrimssona , ki jih je vseh skupaj približno toliko kot prebivalcev 'najlepšega mesta na svetu' v Sloveniji, so na svetovni metalski sceni postavili kar nekaj res unikatnih mejnikov in najdlje ter v zelo čisti obliki ohranili izročilo časa Vikingov.

Takoj, ko sem pričel s predvajanjem plošče, me je ta tako presenetila, da sem se šele po nekaj sekundah zavedel, da gre dejansko za prijetno presenečenje; v mojih ušesih je namreč završal melodični black metal, pozor – brez klaviatur! Ja res je, Islandci so umetelni ustvarjanja melodičnega black metala brez slapov klaviatur! Boben, bas kitara, dve kitari in vokal – to je vse, kar so Auðn uporabili za to, da so naredili ploščo, ki me je ponesla nazaj v čas začetka nastajanja prvih plošč druge generacije black metala! Neprecenljivo! Rdeča nit albuma, ki je v celoti odpet v islandskem jeziku je počasnejši do srednje hiter black metal, z odlično razumljivim hrapavim vokalom (kar me zelo veseli, saj nisem bil nikoli ljubitelj nerazumljivega 'pizdenja v prazno' po katerem so se mi najbolj vtisnili v spomin Dark Funeral). Kitarski akordi so skladno s kanoni black metala enostavni, vendar odlično slišni. Bobnanje je raznoliko in ne zveni, kot bi vse pesmi imele isti ritem in ja, moje uho je dejansko zaznalo tudi bas kitaro. V pesmih je mogoče zaznati glasbene prvine – poudarjam, prvine, ne kopiranje – melodičnega viking/black metala, kakršne so v začetnih obdobjih svojega ustvarjanja uporabljali Enslaved, Einherjer, Satyricon in tudi Dissection. Posebej so mi v spominu ostale pesmi: surovo black metalsko zveneča Klerkaveldi (njen največji čar je zanimivo kombinirano igranje distorzirane z nedistorzirano kitaro, ki poslušalca 'prisili', da vsako posluša z enim ušesom), srednje hitra surova Landvættur (bolj kot black, zveni viking metalsko – poseben čar ji daje zamolkel odmev glasu, ki spremlja grim vokal) ter atmosferična Þjáning heillar þjóðar (zaznamujejo jo natančno slišna bas kitara in kitarsko soliranje, ki odlično nadgrajuje melodičnost njihovega black metala) .

Veseli me, da so se Auðn z istoimenskim prvencem, izdanim leta 2014 lotili ohranjanja (ali poustvarjanja) zame zelo pomembnega izročila v kar najbolj prvinsko čisti obliki - starega dobrega melodičnega black metala, pri katerem melodičnost ustvarjajo osnovni instrumenti – kitare in ni posiljen s klaviaturami. Auðn so pokazali, da se da še vedno narediti tudi tako glasbo, če se seveda ne ukloni klišejem, tem v sled nestrpno pričakujem njihov naslednji album.

twitter facebook