recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

12. 8. 2011  Novembers Doom - Aphotic  (The End Records, 2011)
Novembers Doom so ena izmed tistih skupin, ki ji z vsakim albumom uspe nadgraditi prejšnje izdelke. Ko poslušalec misli, da so pokazali vse, se pošteno ušteje. Kvaliteta jim raste kot dobremu staremu vinu. Z leti so le boljši.

Novembers Doom so ena izmed tistih skupin, ki ji z vsakim albumom uspe nadgraditi prejšnje izdelke. Ko poslušalec misli, da so pokazali vse, se pošteno ušteje. Kvaliteta jim raste kot dobremu staremu vinu. Z leti so le boljši.

Poslušalčeva zmota se kaže že v prvi skladbi Dark Host, ki je nekaj najbolj brutalnega, kar so naredili v svoji karieri. Prisotni so celo blasti, po drugi strani pa umirjeni deli, ki bi jih pripisal recimo Opeth. Sorodnost z Opeth se kaže predvsem v nedistorziranih pasažah, kitarskih harmonijah, a to ne pomeni, da gre za ripp-off. Močni distorzirani deli v srednjem tempu spominjajo na Bolt Thrower, kar da Novembers Doom death metalsko konotacijo. Po treh skladbah se album umiri z balado What Could Have Been, na kateri se kot gostja s svojim angelskim glasom izkaže Anneke van Giersbergen (ex-The Gathering). Sledi še en močan udarec, ki je sestavljen iz dveh delov. Govora je o skladbi Of Age and Origin, ki je prvem delu močna in udarna z izstopajočo kitarsko solažo ter gostujočim vokalom Dana Swana (Edge of Sanity, Bloodbath in nešteto drugih skupin). V drugem delu pa je skladba izredno emocionalna, ker jo pevec Paul Kuhr odpoje v celoti s čistim vokalom. Album se zaključi s skladbo Shadow Play, ki je sprva baladno umirjena, vendar se skupina z njo na koncu pokaže v tisti pravi luči – z udarnostjo.

Besedila so primerno doomerski atmosferi morbidna in depresivna. A za pevca Paula Kuhra je to logično, ker ne gre za nekega black metalca, na katerega ne vpliva kratek dan ali sprememba vremena. Paul Kuhr ima namreč takšno okvaro hrbtenice, da je vesel, če se njegov dan začne brez brutalne bolečine v hrbtu, ki ga naj bi čez nekaj časa prikovala na invalidski voziček.

Novembers Doom so vsekakor na vrhu death/doom metal skupin. Konec koncev, ne gre za skupino, ki uporablja le kruleč vokal ob nizkem tempu. To ni death/doom. Potrebne so še udarne kitare, močni ritmi, kar seveda ND vsebujejo. In prav zato so tako posebni.

Avtor:
twitter facebook