recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

5. 12. 2012  All That Remains - A War You Cannot Win  (Razor & Tie, 2012)
Upajmo, da ima skupina le krizo ali pa si mora enostavno vzeti več časa za album.

Ameriški kvintet All That Remains je ena izmed najbolj prodajanih metalcore skupin v ZDA. Po svoje logično, ker so uspeli priti na sceno v času Killswitch Engage, Unearth in Shadows Fall. Največji uspeh so dosegli z albumom Fall of Ideals leta 2006, ki je prodal več kot 250 tisoč izvodov. Nekako so ta uspeh držali z albumoma Overcome in For We Are Many, a Fall of Ideals ni bil presežen.

Ob najavi A War You Cannot Win je pevec skupine Phil Labonte izjavil, da so se z albumom ukvarjali okoli dve leti. Se pravi, takoj po izidu For We Are Are Many. Phil je poudarjal, da bo ta album alfa in omega njihovega ustvarjanja itd. Pa saj veste, kako bendi opevajo svoje sveže izdelke. Po svoje bi si res želel, da bi album presegel Fall of Ideals in Overcome. For We Are Many je sicer bil dobro sprejet, a že takrat se je čutilo, da ATR primanjkuje pravih idej.

All That Remains je tokrat očitno še bolj spodletelo kot s predhodnikom. All That Remains so s preteklimi izdajami razvili svoj stil, ki se ga tokrat niso želeli držati. OK, malce eksperimentiranja nikoli ne škodi. A to eksperimentiranje je odpeljalo ATR v še bolj komercialne vode, ki so polne klišejev. Glasbeno je sicer izdelek do neke mere prebavljiv, kljub temu da so nekateri riffi res dolgočasni. Tudi ritem sekcija je precej monotona. Bobnar Jason Costa se je v preteklosti izkazal z zanimivim stilom, še posebej zanimivo je bilo poslušate njegove trike na bas bobnu. A zdaj nekako igra z rezervo. Pevec Phil Labonte je definitivno človek, h kateremu bi se šel učit pravilnega petja, ker njegov glas osvoji tudi miss sveta. A tokrat je Phil dal prednost čistemu vokalu, kljub temu da se občasno sliši kakšen krik, ki je rezultat napenjanja njegovih trebušnih mišic in grla.

Album je s prvimi dvema skladbama še sprejemljiv, potem pa pade prvi hit Stand Up, za katerega so posneli spot. Kakopak! A čez tistih nekaj MTV hitov se je še možno prebiti, sicer se vmes najde kakšen spodoben metalcore komad, kot so A Call to All Non-Believers, Just Moments in Time in zaključni A War You Cannot Win. Zatakne se pri skladbi What If I Was Nothing, ki zveni, kot da bi jo napisali Nickelback. Pri tej skladbi se lahko potegne črto in se sprijaznimo z dejstvom, da imajo All That Remains trenutno ne preveč dobro obdobje ustvarjanja, ker enostavno pretiravajo s patetiko.

Še en problem je tudi sam zvok izdelka. Glede na prejšnje tri močne in masovne izdaje, tokrat ATR zvenijo suho in drugorazredno, kar je že težko verjeti, če se ozremo na dejstvo, da je izdelek obdelal Adam Dutkiewicz (Killswitch Engage), ki je znan po svoji masovni produkciji.

A War You Cannot Win je padel iz povprečja dobrih preteklih albumov skupine. Upajmo, da ima skupina le krizo ali pa si mora enostavno vzeti več časa za album. Vsekakor si z naslednikom ne bi želeli slišati iste napake.

Avtor:
twitter facebook