Čeprav se naokrog hvalim, da je grindcore moja domena, poznam le del te obsežne scene. In seveda je temu primerno ameriško ime The Drip vsaj do podpisa pogodbe z založbo Relapse zame bilo neznanka. No, gre za ameriški bend, ki stavi na hitrostrelno hitrost bobnov (all hail snare sound!), ušesa parajoče riffe, ki se mogoče bolj osredotočajo na skandinavski grind, občutek, ki ga še dodatno ojača res pissed off vokal, ki spominja na mlajšega brata Tompe Lindberga, ki se na karaokah spravi peti novejše stvaritve zasedbe Rotten Sound.

The Drip so danes izdali EP, s katerim so prek založbe Relapse hoteli svetu pokazati, česa so sposobni. In škoda, da je tole le EP, ker je tole res močna, brutalna in pissed off zadeva. Ja, pissed off. Tole je soundtrack vsakega posameznika, ki ne more kljub izobrazbi dobiti šihta, delavca, ki kljub trdem delu in izkoriščanju ne more kupiti hrano za penzijo, matere, ki čez dan skriva pred otroci solze, ker jim ne more priznati, da nima denarja, da bi nahranila niti njih niti sebe.

Soundtrack naših življenj.

Vsekakor je tole ravno prav dolgo, da ni dolgočasno, je predvidljivo brutalno in hitro, ampak to je grindcore - in še tu The Drip-om uspe, da niso preveč klišejski. Za fane Nasum in Assück ter Rotten Sound. Deri po pički! Nabavite nujno!