recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

22. 3. 2012  Gorod - A Perfect Absolution  (Listenable Records, 2012)
A Perfect Absolution mogoče ni presežek, a oboževalec tehničnih death metal skupin ga bo zagrabil kot recimo urednik tega webzina krofe med pustom.

Verjetno si pred desetimi in več leti niste predstavljali, da lahko arogantna Francija postane odmevna v metal sceni. Po uspehu Gojire pa se je zanimanje za francoske skupine močno povečalo, tako da metal zemljevid ne označuje Francije le po kakšnih obskurnih black metal skupinah, ki so dobile prepoznavnost s ceneno Darkthrone produkcijo, temveč tudi z inovativnimi skupinami, o katerih piše vsaka revija, webzin itd.

Po Gojiri, Scarve in morebiti Hacride so svoje mesto dobili tudi Gorod. Mogoče ne po istem kopitu kot prej omenjene skupine, ki so seveda tehnično zahtevne, a niso ravno definirane kot death metal skupine, temveč se zgledujejo bolj po kaotičnih skupinah tipa Meshuggah. Pri Gorod pa bi lahko rekli, da se zgledujejo predvsem po modernih tehničnih death metal zasedbah s priokusom progresivnih death metal zasedb iz devetdesetih, kar pomeni, da ni skupina ne streže le s hitrimi skladbami, kjer izstopa le hiter boben. Napram prejšnjim trem izdelkom ni moč slišati nekega blaznega napredka, skorajda bi lahko trdil, da gre za stagnacijo, a to še ne pomeni, da je vse skupaj monotono. Gorod na A Pefect Absolution smiselno variirajo s hitrejšimi in malce počasnejšimi skladbami. O kakšna preprostosti bi težko govoril, ker se zvrsti mnogo kompleksnih riffov, ritmičnih obratov, izstopajočih bas kitar in divjih solaž, s čimer so karakteristike tehničnega death metala zapolnjene. Mogoče najbolj monoton je tu vokal, ki postreže sedaj že s klasično kombinacijo kruljenja in kričanja.

A Perfect Absolution mogoče ni presežek, a oboževalec tehničnih death metal skupin ga bo zagrabil kot recimo urednik tega webzina krofe med pustom.

Avtor:
twitter facebook