recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

intervju

21. 5. 2012  Vrhovna oblast Dying Fetus 
''Vsak si želi mir in ljubezen, ampak žal, to dvoje te ne pripelje nikamor. Pripelje te le do tega, da postaneš smet, po kateri hodijo drugi.'' (Trey Williams, Dying Fetus)

Death metal trio iz Marylanda v ZDA, Dying Fetus, je svojo pot začel več kot dobrih 15 let nazaj in v času, ko je death metal bil izraz spakovanja na ustnicah šminkerjev, ki so največjo dozo brutalnosti dobili s Korn ali pa Metallico, so Dying Fetus skupaj z nekaterimi drugimi v ameriškem undergroundu omogočili ponovno razmahnitev nekoč močnega glasbenega ža(n)ra (pustimo ob strani Morbid Angel in Cannibal Corpse, govorimo o pač manjših bendih v tistem času).

Dying Fetus so sceno navdušili predvsem z albumoma Killing On Adrenaline ter Destroy The Opposition, so pa tudi ostali izdelki vredni velikih pohval. V svojem obstoju so zamenjali kar lepo število članov dokler se že nekaj let nazaj niso utrdili v postavi John Gallagher – kitara/vokal (edini originalni član, ko smo že pri tem), Sean Beasley – bas/vokal in Trey Williams – bobni.

Junija se Dying Fetus vračajo z verjetno do zdaj najmočnejšim izdelkom, Reign Supreme, ki bo izšel pri založbi Relapse, oktobra pa naj bi se ponovno ustavili tudi pri nas (ni še potrjeno, govori pa se!). O Dying Fetus v letu 2012 sem se pogovarjal z bobnarjem Treyem Williamsom.

Ivan Cepanec: Pozdravljen, Trey. Prvo kot prvo, ime nove plošče, Reing Supreme bo po mojem mnenju res ustvarilo super sloga za majico – DYING FETUS REIGN SUPREME (smeh). Kaj ste pa vi nameravali povedati s tem naslovom?

Trey Williams: Hehe, dejansko smo hoteli cool ime, ki pa bi odsevalo moč, nekakšno avtoriteto, trdnost. Ker Dying Fetus smo skozi ves ta čas vedno skušali uveljaviti svoje ime med tistimi, ki so na vrhu žanra, ki prevladujejo na sceni. In če bo vse po sreči bomo z albumom Reign Supreme uveljavili ime Dying Fetus kot eno izmed najmočnejših death metal imen na sceni.

 

IC: Niti najmanj ne dvomim – samo poglejmo vaše pretekle plošče, še posebej Killing On Adrenaline ali pa Destroy The Opposition, kaj šele War Of Attrition itd. Opazil sem trditve, da ste z albumom Reign Supreme šli nazaj k svojim koreninam, kjer je pred tehničnostjo vedno prevladoval svojevrsten smrtonosni groove v nasprotju z zadnjima dvema, precej tehničarskima izdelkoma. Bi lahko komentiral?

TW: Kaj naj rečem … dejansko smo skušali doseči cilj, ki je bil naveden v teh izjavah in ki si ga pravkar ponovil. Ko so Dying Fetus prišli skupaj konec 90-tih, je to bil nekakšen osnovni vzorec – brutalnost death metala in nalezljivost HC-pristopa. Šli smo k zvoku albumov Killing On Adrenaline ter Destroy The Opposition, se vrnili k groovu in še kakšnim elementom. Le-ti seveda niso nikoli šli stran, a so zadnja leta bili bolj v ozadju, medtem ko je zvoku dominirala kakšna druga lastnost.

 

IC: Katere teme pa ste obdelali v besedilih? Namreč, Dying Fetus ste vedno znali združiti brutalne slike eksistence posameznika, kritiko družbe itd. …

TW: Dotaknili smo se mnogih tem. Nekatere so seveda brutalne, kot tista v singlu Subjected To A Beating (poslušaj in beri besedilo spodaj – op. I. C.) – tema je maščevanje osebe, ki je pristala v zaporu zaradi kriminalnega dejanja, ki ga je storil nekdo drug. In ta oseba se res hoče maščevati na najbolj divji možen način. Stvar se v zaporu nabira, zato oseba mora priti ven in opraviti svoje poslanstvo. Če pa vzamemo npr. Womb To Waste, ki govori o ljudeh, ki so sebični, kar se tiče njihovih življenj, njihovih teles, npr. Recimo, o materi, ki zlorablja svoje telo z drogami in hkrati zlorablja otroka, ki hočeš-nočeš konzumira te droge medtem, ko se razvija v maternici. Seveda je življenje obsojeno na bitko že pred rojstvom, po rojstvu pa je bitka še toliko težja. Kot vidiš, se dotikamo marsičesa – od maščevanja do tega, da se vedeš odgovorno.

 

IC: Dying Fetus imate resnično inteligentna besedila, a se morda sporočilnost le-teh izgubi na račun brutalnosti vokalnih eksekucij. Ali kdaj pomislite, da bi dali prednost sporočilu in nekako prilagodili glasbo temu?

TW: Če bi nas res skrbelo, da naša sporočila niso … hmm, poslušljiva, hehe, oz. da bi se ubadali s tem, če se nas razume že ob prvem poslušanju, potem pač ne bi igrali tega stila glasbe. Mi igramo death metal, takšna glasba nam je všeč in to pač počnemo. Če ljudje tega ne razumejo, potem pač niso naši oboževalci – ali poslušalci – že od samega začetka. Igramo death metal glasbo za death metal oboževalce in nič kaj popularnejši ne bomo, kot smo že in to nam je čisto OK. Če nas kdo pač ne razume, naj posluša pozorneje in naj bere besedila. Če pa jih moti način našega vokalnega posredovanja sporočil, potem že itak nikoli niso bili pristaši tega.

 

IC: Danes je veliko bendov, ki skuša preseči meje človeških zmožnosti, kar se tiče hitrosti igranja, brutalnosti zvoka, tehničnosti izvedbe … Kakšna je pozicija Dying Fetus v tej sceni – ste se morda izgubili v njej ali pa ste – prav nasprotno – nekakšen svetilnik za tiste, ki so izgubljeni v morju povprečnosti?

TW: Mislim, da smo pač eden izmed mnogih bendov, ki rine meje v sceni daleč naprej. Kar nas loči od mnogih drugih bendov, je to, da se ne bojimo upočasnjevanja. Problem marsikaterega hitrega benda je v tem, da zelo težko ustvarijo nekaj, kar bi si človek lahko zapomnil. Na nek način stvar ''od-blasta'' mimo tebe izjemno hitro, da lahko samo rečeš ''Uh, tole je kul! Ampak, kam je izginilo?!!'' Dying Fetus pa delamo na pesmih, ki si jih boš ob poslušanju zapomnil, ki jih boš lahko po koncu albuma mrmral v svoji glavi … To je tudi eden izmed glavnih razlogov, zakaj smo stvar na trenutke malce upočasnili.

 

IC: Kot bobnar zasedbe, moraš pokrivati veliko področje ritmov in drugih bobnarskih prijemov. Kakšen izziv ti je predstavljalo bobnanje pri ustvarjanju plošče Reign Supreme?

TW: Število udarcev na minuto v posamezni pesmi, hehe. Ko sta mi John in Sean prvič poslala nekatere komade, nisem mogel verjeti, da sta stvari tako upočasnila. Seveda sem sprejel izziv in igranje v Dying Fetus me žene bolj kot katerikoli drug bend, v katerem sem bil. Lahko ti povem, da je igranje v Dying Fetus vedno izziv in res nikoli ni lahko.

 

IC: Igranje v death metal bendu pa gotovo ni najlažji način donosnega preživetja iz dneva v dan. Se ti zdi, da je zaradi naraščajočih potnih stroškov itd. vse težje izvesti turneje in seveda, da bo zato posledično vse več bendov igralo pogosteje, dokler se jih ljudje resnično ne bodo naveličali?

TW: Pogostost nastopov lahko vedno deluje na dva načina – enkrat ti lahko gre v prid, drugič pa prav nasprotno. Če nastopaš pogosto in se ti zgodi, da si na nekem področju velikokrat v zelo kratkem času, se zgubi tisti čar in ljudje te ne bodo hoteli gledati nonstop. Zato moraš narediti res učinkovit turnejski načrt. Skrbno načrtovanje je ključ. Istega trga ne moreš pogosto obiskati, razen, če si tako popularen, da s tem ne bo težav. Seveda v večini primerov ljudje vedo, da boš spet prišel kmalu, zato jim več ni nujno, da te vidijo takrat, ko recimo prvič prideš. Ko pa pogledam visoke cene bencina v tem trenutku, mi je res žal mladih, še neuveljavljenih bendov. Nabavijo kombi, nabavijo prikolico, že so v minusu, pa še do prvega kluba niso prispeli. Potem pa recimo, da dobijo le kakšnih 100 USD – saj niti ne pridejo do naslednjega mesta, brez da bi bili v minusu. Zato resnično spodbujem oboževalce kateregakoli benda – če vam je le-ta res všeč, nabavite majico, nabavite CD in s tem podprite bend. To resnično pomaga!

 

IC: In kako vi preživite, ko niste na turnejah?

TW: No, pravkar te kličem ''s šihta'', hehe. Imam službo – trenutno izkoriščam malico za to, da se pogovarjam s teboj. Drugače pa inštaliram avdio-video sisteme.

 

IC: Kaj pa John in Sean?

TW: Praskata se po ritih, haha. Ne, dejansko nimata šihtov. Sean je nabavil novo hišo zase in za ženo, tako da je trenutno sam svoj mojster. John je … pač John, hehe.

 

IC: OK, poglejmo pa še malce politično situacijo v ZDA – trenutno pri vas dogaja na polno, če se tako izrazim. Occupy gibanje, protesti povsod, socialna trenja itd. – kakšno je tvoje mnenje o vsem tem?

TW: Kar se tiče gibanja Occupy – resnično cenim, kar hočejo doseči in vesel sem, da obstajajo ljudje, ki se vedejo in delujejo odgovorno ter da se izogibajo nasilju. To resnično cenim! Ampak – če hočejo, da jih jemljejo resno, morajo prenehati s pijančevanjem in žuranjem, ker vse skupaj izgleda kot hipi fest! Nihče te ne bo resno jemal, če izgledaš kot hipi. Obleci se v uradno obleko, naredi press konferenco, ustvari združevalno, unifikacijsko sporočilo in tako po vsem svetu. Prenehajte s temi hipijevskimi ''love'' festi. Ne gre za mir in ljubezen – gre za denar za ljudi, gre za to, da ljudje hočejo imeti službe, da bi zaslužili dovolj za normalno življenje. Vsak si želi mir in ljubezen, ampak žal, to dvoje te ne pripelje nikamor. Na žalost te pripelje do tega, da postaneš smet, po kateri hodijo drugi. Ljudje moramo biti samozavestni, moramo biti odgovorni. To je moje mnenje o tem.

IC: OK. Trey, hvala ti za čas – bi še kaj sporočil oboževalcem zasedbe Dying Fetus?

TW: Zahvalil bi se vsaki osebi, ki si nas je ogledala kadarkoli smo nastopili v Sloveniji in spodbujam vsakogar, da kupi album Reign Supreme, ko bo le-ta izšel. Hvala vsem!!!

twitter facebook