recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

intervju

3. 1. 2012  The Last Felony - Tehnična obdelava death metala 
''Ko se snema album ali pa, ko skupina kreira nov izdele, je dobro, če ne posluša izdelkov modernih ekstremnežev, ker problem nastane takoj, ko ti je npr. kakšen riff super.'' (Dom Grimard)

V času ogromno razvejanih podzvrsti ekstremnega metala se nam predstavljajo kanadski The Last Felony. Čeprav fantje praznujejo šele tretji rojstni dan, je njihova baza oboževalcev kar hitro narasla. Oder so si delili že s kar precej znanimi skupinami (med njimi Grave, Misery Index, Origin …) in fantje so v najboljši formi.
Dve leti nazaj so podpisali z eno najmočnejših evropskih založb ekstremne glasbe, Lifeforce Records iz Nemčije. Pogovarjali smo se s kitaristom Domom Grimardom, ki nam je pojasnil, kako so nastajale in kako še bodo nastajale skladbe iz preteklih in prihajajočih albumov, katere so njegove najljubše Lifeforce izdaje in zakaj se na njihovih albumih sliši pridih black metala.

 

MWK: Pozdravljen! Kakor pri vseh skupinah poprej, te bom najprej prosil, da se predstaviš našim bralcem.
DG: Pozdrav vsem! Sem Dom Grimard in igram kitaro v skupini The Last Felony.
 

MWK: Če se malo obrneva na vašo zadnjo kreacijo, Too Many Humans. Moram priznati, da je brutalna, a hkrati spominja na ostale moderne skupine, ki predstavljajo enako zvrst kot vi. Zato te bom najprej vprašal, kako poteka snemanje skladb pri The Last Felony; ali predhodno poslušate novejše skupine in vam je njihovo igranje v pomoč ali se držite svojih vzornikov?
DG: Definitivno vlečemo inspiracijo iz naših vzornikov. Moje mnenje glede tega je, da (ko se snema album ali pa, ko skupina kreira nov izdelek) je dobro, da ne posluša izdelkov modernih ekstremnežev, ker problem nastane takoj, ko ti je npr. kakšen riff super. Le-ta ti ostane v glavi in ga nekako kar uporabiš v naslednjem albumu in rezultat je potem takšen, da te poslušalci takoj napadejo s seveda že slišanimi besedami ''to je že slišano, kopirajo …'', tako da je bolje, da ostaneš zvest svojim idejam in ne idejam ostalih. Je pa tudi res, da lahko narediš super riff in si zadovoljen/srečen z njim in potem dobiš hladen tuš, ko vidiš, da je ta isti riff že uporabljen pri drugem bendu. Je pa res, da je zadnje čase kar precej težko izumiti nekaj novega, ker se vedno zdi, da si tole definitivno že nekje slišal.
Kreiranje naših skladb je odvisno od tega, koliko truda vložimo v njih in hkrati, koliko enega dela je vključeno v to. Če obtičim na enem delu skladbe in je ne morem dokončati, jo preigravam doma s slušalkami v ušesih preden grem spat in upam, da se bo nova inspiracija vlila v mene. Večkrat mi kakšna nedokončana skladba ostane v glavi še par mesecev pozneje, dokler jo ne zaključim.
In ko je vse končano, skladbo zaključujemo v ProTools, kjer na žalost uporabljamo ritem mašino, da studijsko zaključimo skladbo.

MWK: Podpisali ste z eno najbolj znanih založb za ekstremno glasbo (Lifeforce) in pri njej tudi izdali vaš drugi album Too Many Humans. Kako je prišlo do odkritja in kako ste zadovoljni z Lifeforce?
DG: Vse skupaj se je začelo leta 2009, ko se nam je iztekla pogodba z Galy Records in takrat smo izdali promo EP z dvema skladbama (Too Many Humans & Quandary). Ta promo je bil brezimenski in je bil mišljen, da nam pomaga do nove založbe. Kar hitro je prišel v roke Drewu Juergensu iz Relapse Records, ki pa je tisti čas bil predstavnik za Lifeforce Records v Ameriki. Skladbe so mu bile izredno všeč in potem je kontaktiral Stefana na Lifeforce v Nemčiji, kateri pa je kar precej hitro sestavil pogodbo in tudi kar precej hitro smo jo podpisali. Sedaj smo z Lifeforce že od februarja 2010 in od takrat je vse šlo kot po maslu. Nikoli nismo občutili kakršnegakoli pritiska iz njihove strani, pravk tako nobenih drugih negativnih stvari. Moram pa tudi priznati, da so nam dali tisto prepoznavnost, katero smo hoteli in možnost igranja z skupinami, katere so nam super.

MWK: Too Many Humans ima kar precej ubijalskih riffov in super naslovnico. Katera skladba na albumu ti je najbolj v ponos in kdo se je spomnil narediti takšno naslovnico?
DG: Hvala za pohvalo. Glede skladbe …, kaj pa vem. Ne morem izbrati eno. Raje bom rekel, da sem z vsako skladbo posebej srečen in izredno zadovoljen. Če pa pogledava, katero hočejo oboževalci največkrat slišati, pa je to definitivno Quandary.
Glede naslovnice, je pa zgodba takšna: naši prijatelji so bili pijani in kar naenkrat je eden izmed njih rekel, da bi bilo noro, če bi imeli na naslovnici zemljo polno obrazov in oči, kar pa za nas ni bila slaba ideja glede na to, da smo imeli že naslov albuma in omenjena naslovnica je bila nalašč za to. Takoj za tem sem prišel v kontakt s Felixom Rancourtom, ki je delal naslovnice za skupine, kot so Despised Icon, Beneath the Massacre in mu predstavil idejo in rezultat je vidno super.

MWK: Na albumu je tudi slišati black metal vložke. Je black metal vaša strast, ali ste jih uporabili, da se je zapolnil tisti prazni prostor?
DG: Zelo smo zadovoljni in ponosni na tiste black metal vložke. Je strast in vsi smo tudi oboževalci omenjene zvrsti. Obožujem tisti ambient, katerega skupine vložijo v albume in tudi vse, kar naredimo, naredimo z namenom, tako da tisti prazni prostor zapolnimo še z drugo strastjo poleg death metala.

MWK: Vrniva se na Lifeforce, kateri je tvoja najljubša izdaja iz Lifeorce Records?
DG: To pa bo od Between the Buried and Me istoimenovani album.

MWK: Kaj pa tvoja najljubša Lifeforce skupina?
DG: Lifeforce je imel pod svojim okriljem toliko skupin, da je res težko vzeti eno in reči ''Tale pa je najboljša.'' Če vzamemo skupine, ki so trenutno na LR, bi rekel, da je to Nervecell, za preteklost pa je bolj težko, ker je bilo toliko skupin pod njihovim okriljem, da se ne bi mogel odločiti le za eno.

MWK:Ali se potem vse to skriva v tvojem iPod-u?
DG: Res je. Na iPodu imam kar precej Lifeforce skupin, med njimi War from a Harlots Mouth, The Faceless, This or the Apocalypse …

MWK: Kaj je potem najbolj ''brutal'' na tvojem iPod-u in kaj najbolj čudno in ne spada med vrste ''brutal'' skupin?

DG: Najbolj ''brutal''? … Hm … trenutno ravno gledam moj iPod in težko je reči, kaj je najbolj brutalno. Definitivno so med njimi Suffocation, Origin, Aeon, Beneath the Massacre, Fleshgod Apocalypse … in še bi lahko našteval. Sem pa zadnje čase v bolj sludge obdobju, v poslušanju Mastodon, Red Fang, Baroness, pa seveda ne ravno sludge Kvelertak.
Najbolj čudno/smešno je pa definitivno kanadski Trunk 25. Je rap, ampak pojejo in to v francoščini. Je res smešno, ker imajo res najbolj neumna besedila. Vzemi besedila od Steel Panther pa dodaj rap podlago.

MWK: Kako pa kaj turneje? Katere so zate bile tiste, katere bi ponovil?
DG: To pa bo Misery Index in Grave turneja, katero smo imeli leta 2010. Igrali smo po 14-ih državah in bilo je tudi prvič, da se nismo vozili v usranem kombiju, ampak v avtobusu. Na drugem mestu pride pa turneja s Cryptopsy in Origin. Imeli smo se super in fantje iz obeh skupin so nas res spravljali v smeh 24 ur.
Če pa bi sam sestavljal skupine za turnejo, bi pa definitivno poklical Cannibal Corpse, The Black Dahlia Murder, Origin in pa The Last Felony.

MWK: Hvala ti za odgovore in tvoj čas. Zadnje besede…
DG: Hvala tebi za vprašanja. Za bralce, ki spremljajo našo skupino, naj bodo potolaženi, ker smo našli novega bobnarja in si ga lahko preko naše Facebook strani tudi pogledate v akciji. Zagotavljam vam, da lahko nov album pričakujete v letu 2012. STAY METAL!!!!
 

twitter facebook