recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

intervju

3. 10. 2013  METALDAYS intervju: Exhumed 
''Vse živo sem opazoval, analiziral. Predvsem politiko. Ki je sama po sebi res odurna, nagravžna, ogabna stvar – in vse to se tiče Exhumed.'' (Matt Harvey)

Če si predstavljate, kako bi izpadlo, če bi Carcass nadaljevali s tem, kar so počeli na albumu Necroticism in postajali zgolj vse bolj ekstremni, bi Carcass z Exhumed imeli resnega tekmeca. Ameriški kvartet, samo oklicani ''gore metalci'' so tako prevzeli krvavi temelj Carcass in ga nadgradili v svoj, predvsem s thrashom in brutalnostjo glasbeni in liricistični izraz. Če so Carcass postajali vse bolj melodični, so Exhumed postajali vse bolj brutalni in agresivni.

Bend že od samega začetka vodi Matt Harvey, s katerim smo se že pogovarjali ob vrnitveni plošči All Guts No Glory (klik). Tam smo izvedeli, kako so Exhumed prišli nazaj. Ker pa se je med izidom albuma All Guts … in Necrocracy zgodilo toliko tega, smo se definitivno pogovorili z bendom, ko so nas ti letos obiskali na festivalu Metaldays (klik). Poleg Matta pa je v pogovor bil vključen še bobnar Mike Hamilton, proti koncu pa je vse pogumnejši postajal tudi basist/vokalist Robert Bodybag Babcock. V bendu sta drugače še kitarist Bud Burke in roadie/merch guy/doktor butcher Dr. Philthy.

Kaj se je izcimilo iz tega? Berite.

Ivan Cepanec: Exhumed, dobrodošli nazaj v Sloveniji.

Matt Harvey: Hvala, stari, super je biti spet nazaj.

Mike Hamilton: Pozdravljen! Hvala, ker ste nas spet povabili nazaj.

IC: Že dober mesec ste na turneji. Verjetno promovirate najnovejši album, Necrocracy?

M. Harvey: Najprej smo imeli malce drugačen načrt. Lani septembra, oktobra se nam je res mudilo v studio, saj smo hoteli plato posneti čimprej. Vedeli smo, da bo maja letos špil na Neurotic Deathfestu in to naj bi bil release party za album Necrocracy. Potem pa smo izvedeli, da bomo nastopili še na Obscene Extreme Festu, pa smo si rekli ''Kurc, očitno lahko kar ostanemo tukaj in spromoviramo stvar, kot se šika.'' Bla bla bla bla … in zaradi različnih stvari, glede katerih bi se lahko pritoževal ure in ure, je izid albuma prestavljen na avgust (6. 8., če smo natančni – op. ur.). Torej … zdelo se je neumno odpovedati zabukirane datume samo zaradi tega, ker album še ni izšel.

M. Hamilton: Tako je. Namreč, zavezali smo se, da bomo promovirali album, ampak zaradi zadev, na katere nismo mogli vplivati …

M. Harvey: Tokrat res nismo bili krivi. Običajno smo prav mi tisti bučmani, ki zajebejo vse … M. Hamilton: Točno. Tokrat smo se pa prelomili napol, da bi se stvar izšla, kot je bilo načrtovano, pa vidiš. Poskrbeli smo, da bi vse bilo nared za tole turnejo – ker pa se nekatere stvari niso uredile, mi preprosto nismo mogli kar tako odpovedati turnejo. Obvezali smo se promoterjem, bookerjem itd.

M. Harvey: Ja, naš agent je res scal kri. Šele prišel je k nam in mi takoj ''Zabukiraj nam 3 mesece koncertov.'' In tipu uspe, tako da res nismo mogli reči ''Hej, veš, nas ne bo!'', hahahaha. Res bi bili pedri, če bi naredili nekaj takega. Vsekakor je dobro biti tukaj in pripravljati ljudi na izid nove plošče, doživeti Evropo – lahko trdim, da smo zdaj Evropejci.

M. Hamilton: Dejansko nam je končno uspelo nekaj, o čemer smo prej lahko zgolj sanjali – preživeti vso poletje v Evropi. Igrali smo povsod – mala mesta, velika mesta, festivale, klube in vse vmes. To je za nas nekaj novega, prava avantura, vsekakor pa pozitivna izkušnja.

M. Harvey: Mislim, da danes marsikateri bend ne bi počel nekaj takega. V bistvu smo podobno storili tudi že v ZDA – nismo igrali zgolj v LA-ju in San Franciscu, ampak smo igrali … v San Luis Obispu, v Santa Cruzu, Lancastru … povsod. Lahko je ogromno mesto ali majhna vas, najmanjši bar ali ogromen festival – povsod smo.

M. Hamilton: V ZDA imamo A-trg in B-trg. Na eni turneji obiščemo A, na drugi B. Tokrat smo v Evropi na nek način združili obe vrsti turnej.

IC: To je torej vaša najdaljša evropska turneja?

M. Harvey: Definitivno.

IC: Kako ste preživeli nekaj dni brez koncertov – bendi pravijo, da so ''days off'' običajno tisti, ki prinesejo največ minusa?

M. Hamilton: 9 dni vse skupaj … Določene dneve smo preživeli v hostlu, določene pri Ingrowing, ki so nam res pomagali in bili super gostitelji. Naš voznik, ki dela za agencijo Anti Star, nas je dejansko peljal v svojo kočo nekje izven Budweisa, kjer smo preživeli par dni. Nekateri člani so šli kam drugam.

M. Harvey: Jaz sem šel v Amsterdam gledat Iron Maiden, nekateri so šli kar v Anglijo. Ker smo toliko dni preživeli skupaj, je tak način počitnikovanja bil super za vse.

IC: Ja, to je res fajn, ker običajno bendi zgolj jamrajo, ko imajo kak dan fraj – stroški ipd.

M. Harvey: Na turneji smo že 3 mesece in zato je 10 dni res super stvar. Če si na turneji 3 tedne in imaš 10 dni fraj, je to situacija v pizdi. Turneja je začela marca, ko smo nastopali povsod med Kalifornijo in New Yorkom. To je bila turneja s Suffocation. Ko je te turneje bilo konec, se nismo več vračali domov, ampak smo zgolj prespali na Vzhodni obali pri moji mami. ''Hvala za pito, mama. Vidimo se. Pičimo v Evropo.'' (smeh) Dejansko smo na turneji že od marca, tako da je 10 dni res super.

M. Hamilton: Trenutno smo v turnejskem razpoloženju – vedeli smo, kaj nas čaka, ker je 3 mesece kar precej časa. Tako da samo nastopamo in preživljamo ves čas skupaj. Pravzaprav je tole izziv – 3 mesece ne vrniti se v ZDA, izogniti se udobju domačega ognjišča, biti oddaljen od svojih družin ipd.

M. Harvey: Čudno je, da v ZDA iste porno strani izpadejo drugače v Evropi. Na to sem se res težko navadil. Nisem znal prevajati stvari. ''Kje je tisto, kar iščem?!!'' (smeh) Osamljen sem bil … Jebemti Nemčijo … (smeh)

IC: Dve leti nazaj ste nastopali v Sloveniji, ko ste promovirali album All Guts No Glory (klik – report, klik – recenzija). Prvo, kar sem videl, sta bila dva nova člana – bobnar Mike Hamilton in basist Robert ''Bodybag'' Babcock. Potem sta session člana postala uradna člana. Na kratko – kaj se je zgodilo s prejšnjima članoma?

M. Harvey: Ko smo posneli album All Guts …, smo vedeli, da moramo iti na pot. In zavedali smo se tudi tega, da bobnar Danny (Walker; Intronaut) in basist Leon (del Muerte; Murder Construct) ne bosta zmogla storiti tega. A ko smo posneli album, pravzaprav še nismo imeli nobenih pričakovanj. Rekli smo si, da smo album pač posneli, zdaj pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo. In naš ameriški agent nam je kar naenkrat dajal predloge: ''Kaj si mislite o treh tednih tukaj, festivalih tam itd.'' Tole so super ideje, sem pomislil. V času pisanja All Guts … sem živel na Havajih, potem pa sem se preselil nazaj v Kalifornijo, natančneje v San Luis Obispo, kjer je Mike doma. Saj vem, da nihče nima pojma, kje je to, a vseeno. (smeh)

M. Hamilton: No, razen ljudi, ki sledijo dogajanju na založbi Unique Leader in bendu Deeds Of Flesh, haha.

M. Harvey: (smeh) Tako je. Dobro, par izbrancev res ve. OK, družili smo se v gostilnah, poslušali plate, se – kot vedno – pogovarjali o Vio-Lence in Exodus ter drugih in seveda slej ko prej je bilo jasno, da lahko začnemo igrati skupaj. In potem Rob, tale luštkan mladenič tukaj … (kaže nanj – op. ur.)

Rob Babcock: Živjo!

M. Harvey: … spoznal sem ga v Gravehill in vedel sem, da je možakar pripravljen iti na turnejo. Pri Gravehill je igral kitaro, a sem mu predlagal, da bi prevzel bas za Exhumed.

IC: In kot vemo, so sanje vsakega kitarista nekoč postati basist, mar ne? (vsi v smeh)

RB: Še delam na tem, haha.

M. Harvey: Ne, dejansko res ni kompliciral. Že v Gravehill, kjer sva igrala skupaj, je Rob bil vrhunski kitarist, mnogo boljši od mene. Mislim, njegova desnica je res ubijalska. In ko je prevzel bas, je resnično postal ritem sekcija, se popolnoma prištekal k bas bobnom ipd. No, nova plošča ima mnogo bolj prevladujoče bobne in bas, v nasprotju s prejšnjo ploščo, kjer je ritem sekcija delovala kot sploh ne bi bila na isti valovni dolžini s kitarama. Šele zdaj imam občutek, da je Exhumed bend, ki igra skupaj. Mislim, odigrali smo toliko koncertov skupaj in takšna ritem sekcija, kot jo imamo zdaj, res naredi veliko spremembo. IC: In seveda, imeli ste veliko časa, ker Deeds Of Flesh ne nastopajo toliko?

M. Hamilton: Ne, hehe. Stvar z DoF je takšna, da smo po zadnji Bloodletting turneji 2007 bili primorani vzeti velik in dolg odmor, ker je basist/vokalist Jacoby (Kingston – op. I. C.; več o tem prihodnjič!) fokus usmeril v družinsko življenje. Potem pa sem v času, ko je Matt prišel v moj domači kraj, imel časa vzeti si fraj od muzike, kar je bilo prvič zame v moji karieri. V tem času sem igral v nekih drugih, ampak ne-metalskih projektih. Matt – njegovega polbrata poznam, ker dela v …

IC: … garant boš rekel ''lokalni gostilni''.

M. Hamilton: Haha, res je. Dejansko možakar dela tam. Prek brata sva prišla nazaj v kontakt. RB: Tudi jaz sem spoznal njegovega brata v istem baru.

M. Harvey: To ni bil Michael, to je bil Ben, super pijani brat. (smeh)

RB: Ja, pač moja sreča.

M. Hamilton: Nekako je začelo kazati, da bom lahko igral skupaj z Mattom. Sprva sem mislil, da bo šlo za občasno sodelovanje, a ko mi je zaupal, da je Danny preveč zaposlen z Intronaut, sem se ponudil za turneje. Komaj sem čakal, da grem na pot – mislim, to počnem že vrsto let z Vile in Deeds Of Flesh. To je moj način življenja, v katerem res uživam. Kasneje pa sem dobil priložnost postati trajni bobnar. In sem jo zgrabil.

M. Harvey: Ma, kurac, človek sploh ne more igrati d-beata (smeh). No, res sem mu rekel, da lahko igra, če le igra malce počasneje, ker ne morem tako hitro žagati ali solirati. Kitarist Wes, ki je z nami igral tudi v Ljubljani in nasploh promoviral z nami All Guts … - več, kot je igral, bolj se je videlo, da mu ni do tega. In tako se je v igro vrnil Bud Burke, naš nekdanji član, ki je nekoč bil naš basist, ampak vseeno je res dober kitarist.

M. Hamilton: In res se je vse skupaj poklapalo. Bend se odlično razume.

RB: Izvajamo wrestling drug na drugem. (vsi v smeh)

M. Hamilton: Če si z nekom na poti 3 mesece, mora bend biti sestavljen iz prijateljev in bratov. Če tega ''kameradstva'' ni, potem je vse zaman. Nevzdržno je. Kar naenkrat se zgodi žajfnica. Tako pa, če je kak problem, si to rečemo in mir.

M. Harvey: Res smo bratje.

RB: In vsako težavo rešimo z wrestlingom. ''Je kakšna težava?'' ''Torej, wrestling … na plaži … pa ne goli.''

M. Harvey: Vse se da rešiti. Pogovor, spanje, pogovor, wrestling. (smeh) M. Hamilton: Ja, to je res pomembno. Mislim, po tej turneji se jeseni spet odpravljamo na turnejo po ZDA. Res dobra ponudba. In vidi se, da hočemo iti na pot. Smo solidna enota in vemo, da je to najboljše za naš bend.

M. Harvey: Hotel si reči kariero (smeh). M. Hamilton: Res je. (smeh)

IC: Toliko ljubezni v tem bendu je rezultiralo v albumu, ki se mu reče Necrocracy.

M. Harvey: Moška ljubezen v obliki plošče.

IC: O čem govori album?

M. Harvey: Album je bolj političen. Resda vedno pojemo o ''blood 'n' guts'', ampak nisem več 16 let star. Kri in čreva več niso tako zabavna kot nekoč. Veliko pesmi ima podtekst, metafore ipd. Celo predzadnji album je imel kar nekaj takih momentov, a na tem je to res vseprisotno. Nekaj časa sem med volitvami v ZDA zapisoval vse žive ideje, misli, predloge, provokacije, dileme … vse to se najde v plati Necrocracy. Svoje čase sem delal celo za Alternative Tentacles, kjer sem se srečal z mislimi Chomskega, Zahna, AK Press, veliko novic sem gledal in Daily Show, bral kar nekaj časopisov. Tudi Biblijo, če sem se hotel spopadati s kristjani, hehe. Vse živo sem opazoval, analiziral. Predvsem politiko. Ki je sama po sebi res odurna, nagravžna, ogabna stvar – in vse to se tiče Exhumed. Naš fokus je nagravžno, ogabno, … Anatomy Is Destiny se je bolj osredotočal na eksistencializem, kot so ga opisovali Sartre, Camus ipd. Tale je bolj povezan s politiko.

M. Hamilton: In frustracijami, ki se pojavljajo ob delovanju takšnega političnega sistema.

M. Harvey: Ne-delovanju, ker ne deluje. Kot bi rekel George Carlin: ''Vse je v kurcu in vedno je bilo v kurcu.'' Ne gre za leve ali desne – mislim (in to je moj pogled, ne pogled benda), da sem na nek način lahko ekstremno liberalen, po drugi strani pa tudi ekstremno konservativen. Necrocracy govori o ''common sense'', o načinu, kako svet deluje danes, kako so stvari povezane in soodvisne. In tudi budala, ki spije 20 pirov dnevno, živi v prikolici in igra kitaro – torej, nekdo kot sem jaz sam – lahko vidi, kako zjebano je vse okrog nas. RES v kurcu! Mislim, res nam gre slabo, če nekdo, kot sem jaz, ki nisem diplomiral na faksu, vidi, kako je vse v kurcu. To je res slab znak.

RB: Tudi sam sem obupal nad politiko. Spomnim se, da smo v ne-vem-katerem-razredu v šoli dobili vprašanje, s katero stranjo se bolj poistovetim – republikanci ali z demokrati? Pa sem pregledal oboje in uvidel, da mi gresta obe strani na kurac, ker sta retardirani.

IC: To ste dobili v šoli?

RB: Ni šlo za test. Bolj nekakšno nalogo, vajo, ne vem več.

IC: Pa sem mislil, da je pri nas noro.

RB: Ne vem … Potem sem raje šel kadit travo.

M. Harvey: Problem ZDA je v tem, da vsi razmišljajo precej redukcionistično – ali je A ali je B, ali so demokrati ali so republikanci. Vedno je eno ali drugo. Vmesne poti ni. Dobro, zlo, z nami, proti nam – o tem govorimo na Necrocracy. Plošča dejansko govori o tem, da je dobro imeti svoje mnenje, biti to, kar si – lahko si konservativec glede priseljencev in liberalec glede istospolnih porok, npr. Karkoli. Samo, da misliš s svojo glavo, da nisi kategoriziran v nekem načinu mišljenja. Ker vse drugo je tisto, kar te dehumanizira, spremeni v zombija, sredstvo za izrabo od sistema. Nimam odgovorov, ampak, če hočeš biti del te ideologije, si res zajebal. Če se z vsem strinjaš, si res najebal. Kot človek.

M. Hamilton: Mediji so res za kurac, še posebej ameriški. Na srečo je veliko basistov naokoli (smeh).

IC: OK, zaključimo. Kakšno vprašanje?

M. Hamilton: Je 40 cm dolgo? (smeh) IC: Še zadnje sporočilo za bralce Profanityja?

M. Harvey: Hvala za vaš čas, branje tega intervjuja. In če vam je kar všeč glede Exhumed, hvala. In hvala za podporo – za vse. Brez vas nas ne bi bilo, ne bi imelo smisla.

M. Hamilton: Hvala vsem za podporo – bendom in poslušalcem.

RB: Če vas ne bo na koncert, pa pridite na after, častite kak viski … zabavajmo se.

V parih dneh pa bomo tudi objavili natančno disekcijo albuma Necrocracy iz strani Matta Harveya, ki jo je za Profanity zine pripravila in uredila založba Relapse.

twitter facebook