recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

intervju

12. 4. 2011  Megadeth - Protokol zaprt mehurček 
Google bo povzročil padec inteligence po svetu, vsi bomo postali silno neumni. Namesto vprašaja bo tu znak 'enter'.

Dave Mustaine je ena najbolj znanih osebnosti v metalu. Odkar so se njegove poti razšle z Metallico je ustanovil Megadeth, pri katerih je nekaj časa igral celo Kerry King. Z Megadeth je želel ujeti Metallico, a jim je kljub vsem naporom vedno gledal v hrbet. V zgodnjem času podenja za Metallico se je po njegovih besedah ukvarjal celo s prodajo prepovedanih substanc, bil zvodnik in se je ukvarjal tudi s črno magijo in satanizmom. Njegove izjave so bile večkrat preveč provokativne in nerazumljene, tako da je pogosto prihajal v navzkriž z drugimi znanimi in neznanimi glasbeniki v metal svetu. Skupina in on sam so večkrat imeli probleme z drogami in so posledično tudi bili večkrat na odvajanju od drog. Konec temu naj bi naredil Alice Coper, ki naj bi ga spreobrnil v krščanstvo. Mnogi menijo, da se od takrat Dave Mustaine ni korenito spremenil, le da so zdaj njegove izjave obarvane drugače.

Nenad Čekrlić: Pozdravljen Dave, to je tvoj prvi obisk Slovenije. Kako se počutiš, si dobro preživel dneve tu, ti je všeč okolica, država?

Dave Mustaine: Nastanjeni smo v hotelu blizu dvorane, mesto pa je res prelepo. Šel sem na sprehod, čeprav to storim le redko. Ogledal sem si reko, nekaj pojedel, potem pa kar nadaljeval s sprehodom, bilo je odlično. Ko potujem, pogosto naletim na kako mesto, ko si rečem: „V to jebeno luknjo nikoli ne bi peljal družine!“ Tokrat pa sem pomislil na to, da bi res rad pripeljal družino sem. Mesto obdaja zelo evropsko, romantično vzdušje. Ob omembi tega človek pogosto pomisli na Italijo ali Španijo, ampak ko sem hodil skozi Ljubljano in opazoval ulice iz granitnih kock, ljudi, sem pomislil: „Pismo, zakaj pa ne bi prišel sem na obisk?“ Pa še slišal sem, da se tu dobro smuča.

NČ: Kakšno je tvoje mnenje o ponovni združitvi skupine Sanctuary, katere prvenec si produciral?

DM: So ponovno skupaj? Nisem vedel. To se je končalo precej čudno. Pridobil sem jim pogodbo, menedžer, ki sta si ga takrat obe skupini delili, na koncu ni imel več opravka s katerokoli. Za to je razlog, a se vanj ne bi spuščal. S Sanctuary smo preprosto šli vsak v svojo smer, ne vem veliko o njih.  Vem, da je moj kitarist igral nekaj časa pri Nevermore, tudi na turnejo smo jih vzeli s seboj. Vsak večer so mi sedeli  nasproti pri jedilni mizi, a vseeno ne vem veliko o njih. Vem, da ima Warrel grozne težave z zdravjem, ne sme piti ali se drogirati, tako da upam, da je trezen. Tudi Jimmy ima nekaj težav. Želim jim dobro, saj veš, zato ker imam svoje prijatelje rad žive (smeh). Ko katera slavna oseba umre, je to žalostno, učinkuje na svet, a nikoli ne pričakuješ, da bo to kdo od prijateljev.

Bendi te dni so zelo naduti, ni veliko ljudi, ki na snemanju deluje skromno. Ti ljudje dobijo kitaro, računalnik, se naučijo delati s ProToolsom, Cubasom, Cakewalkom, Garage Bandom ali katerimkoli sranjem in mislijo, da so producenti. Četudi obvladaš „cut“ in „paste“, še vedno ne pomeni, da znaš narediti dobro skladbo.

NČ: Načrtuješ producirati še kakšen album v prihodnosti?

DM: Na žalost nimam časa, a bi me to s pravimi skupinami veselilo. Bendi te dni so zelo naduti, ni veliko ljudi, ki na snemanju deluje skromno. Ti ljudje dobijo kitaro, računalnik, se naučijo delati s ProToolsom, Cubasom, Cakewalkom, Garage Bandom ali katerimkoli sranjem in mislijo, da so producenti. Četudi obvladaš „cut“ in „paste“, še vedno ne pomeni, da znaš narediti dobro skladbo. Smejimo se, ko smo v kakem studiju in tam dejansko imajo trak. Kaj je že trak? To je iz dobe, ki je mimo. Stvari so takrat zvenele bolje, dandanes je čudno poslušati plošče, ker zvenijo krhko. To je bedno, ko sem jaz odraščal, je vse zvenelo topleje, na albumu si lahko slišal šivanko pasti. Vsi so mislili, da bodo CDji super, a se tudi té da popraskati in uničiti. Želim si, da bi bili spet v tistih dneh. No, ne želim si ravno tega, si pa želim, da bi še vedno uporabljali vinilke. Tudi naslovnice so bile lepše, dandanes pogledaš na CD in se vprašaš, kaj sploh piše, zadeva je velika kot podstavek za kozarec.

NČ: Pred nekaj leti ste igrali na grškem festivalu, ko so mediji začeli poročati o tem, da si preprečil nastop skupini Rotting Christ. Lahko poveš, kaj se je dejansko zgodilo takrat?

DM: Tega nisem storil, ničesar nisem imel proti njim. Sem kristjan. Ko si na turneji kot glavna skupina, se lahko odločiš, kdo nastopa s teboj. Zato sem rekel agentu, da ne želim igrati s satanističnimi bendi. Vsi imamo nekaj teme v sebi, bilo bi hinavsko, če tega ne bi priznal tudi sam, tudi nisem hotel delovati vzvišen, a nisem želel igrati s satanisti. Sam sem se ukvarjal s temno magijo, čarovništvom, vem da je resnično, zato nisem želel imeti tega okoli sebe. Imeli smo koncert v Izraelu, napovedani so bli skupaj z nami, zato sem želel odpovedati. Organizator je odpovedal nastop Rotting Christ, jaz si tega nisem želel. V tem poslu je težko uspeti, ko se dogovoriš za koncert in te nekdo nažene, je to res bedno. Ljudje me že tako pogosto narobe razumejo, zato sem bil nad tem zelo jezen. To sem rekel tudi organizatorju, skoraj bi mu rekel, da tam nikoli več ne bomo igrali, a smo k sreči stvar uredili. Kasneje, ko smo imeli koncert v Franciji, mi en tip grozil, a me ni našel, nekoliko kasneje pa je storil samomor. Izgleda, kot da res ni bil najbolj stabilen tip človeka. Z Rotting Christ pa se je izkazalo, da je le ime, ki nima povezave s temi ljudmi in glasbo, verjetno so odlični glasbeniki. Vem, da so Grki, jaz pa obožujem Grčijo. Na koncu se je vse skupaj izkazalo za nesporazum, vseeno pa moram ostati pri svojem. Na primer, če bi ti bil katolik in bi jaz rekel „gnijoči papež“ ali kaj podobnega ... Jaz se s tem nisem želel ubadati, kot glavni bend na festivalu se mi je zdelo, da imam to odločitev. Imam izbiro igrati ali ne.

NČ: Še zadnje vprašanje; zate je tipično, da pišeš besedila v prvi osebi. To je precej nenavadno za metal, mi lahko poveš kaj o tem? Zakaj si se odločil tako storiti?

DM: Meni se ne zdi tako čudno, vprašanje je malo bolj nenavadno od odgovora, ker mnogo ljudi poje v prvi osebi. Včasih pojem o „tebi“, včasih o „nas“, včasih o „njih“.

NČ: Že, a pogosto poveš zgodbo tudi iz svojega zornega kota.

DM: To je zato, ker sem malo starejši. Ko sem odraščal, mi je bila všeč stara poezija, kot npr. Ezop, Edgar Allan Poe ...  Tudi duhovni pisci, kot je T. S. Eliot, so mi bili všeč.  Menim, da več kot bereš, bolje lahko vidiš besede. Nič več ne beremo, stvari spoznavamo samo še prek spleta. Če rabiš kaj preveriti, vpišeš v Google. Google bo povrzročil padec inteligence po svetu, vsi bomo postali silno neumni. Namesto vprašaja bo tu znak „enter“.'

Avtor:
twitter facebook