recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

intervju

31. 7. 2012  Lord Worm o črvih, poeziji in black metalu 
''Ne glede na to, kaj berem, mi je všeč, ko je literatura živa, polna podob in referenc iz kulture, zato upam, da moja besedila to odsevajo. Fani Cryptopsy lahko pri Rage Nucleaire slogovno pričakujejo še več tega.''

Andrej Čuk: Pozdrav gospodarju črvov! Ko sem že omenil tole podrobnost o tebi, bi lahko povedal bralcem kaj o sebi kot glasbeniku? Kaj ti je dalo navdih, da si prevzel persono "Lord Worm" in ali je to kako povezano s tvojim slogom petja? Kako da si se odločil sprejeti nerazumljivost ekstremnega vokala namesto da bi se proti temu boril, kot skuša narediti večina vokalistov?

Lord Worm: Persona Črva je prišla po stopnjah; vzdevek mi je dal prijatelj Reaper (ki je sicer pravi rotilec duhov), Steve Thibault je predlagal uživanje črvov podobno, kot je Kronos jedel svoje otroke, prijatelj Greg pa mi je dal moj prvi kelih, kar je dalo Stevovi zamisli še pridih obhajila. Vokalni slog sem spremenil po demo posnetkih z Necrosis na predlog Sylvaina Houda (ex-Kataklysm), kateremu je bila zelo všeč naša glasba, a si je želel, da bi bila še bolj surova. Vsi smo se strinjali glede nerazumljivosti: imeli smo radi zgodnje Napalm Death, Carcass ipd., želel pa sem si uporabljati več različnih glasov, tako kot King Diamond. Kot vidiš, je kar veliko ljudi prispevalo k rojstvu Črva...

AČ: Najbolje, da vprašam kar takoj; kako ti je uspelo izvesti tisti slavni krik na "Open Face Surgery"?

LW: Ostali člani so si želeli igrati "Open Face" v živo, se mi zdi, da 2005., kot dodatek pa sem si rekel, da bom potisnil krik do konca pesmi in še malce čez. V živo je to trajalo nekaj čez 40 sekund, to so mi omogočili treningi potapljanja na dah in par zelo koristnih nasvetov, ki mi jih je dal Dan Mongrain (Martyr, Voivod).

AČ: Ko že govoriva o tem, kako si prišel do tega, da poješ na ta način? Tvoje kruljenje me je vedno spominjalo na stokajočega zombija ali kako podobno gnilo stvar iz grobnice, nekje vmes med gromkim death metal vokalom in blackmetalskim vreščanjem - a zveni smiselno? Tvoje odrske vragolije si tudi delijo precej z black metal etosom, se mi zdi.

LW: Toliko vokalistov je vplivalo na moj slog, da je prava mineštra. Moj največji vpliv je še vedno Angelripper (Sodom). Že zgodaj sem si želel vključiti slog Willa Rahmerja (Mortician) in Dava Vincenta (Morbid Angel), kot tudi Lori Bravo (Nuclear Death) in Corinne van den Brand (Acrostichon). Mika Luttinen (Impaled Nazarene) in Maniac (Mayhem) pa zaključita mineštro. Kar se tiče Rage Nucleaire je čisto druga zgodba...

AČ: V tej smeri bi te rad vprašal tudi kaj glede besedil, ki si jih pisal s Cryptopsy. Vedno me presunilo, kako zelo poetična so izpadla ne glede na to, kako brutalna so bila. Phobophile je izjemen primer tega; neverjetno je, kako besedilo zleze bralcu v možgane, res moteče je dejstvo, da je tako okrutna pesem lahko tako prikupno strastna. Kako ti je to uspelo?

LW: Glede besedil se mi je vedno zdelo, da je skladba le pesem, ki jo zapoješ, poetični aspekt mojega pisanja je le posledica tega. Moja največja "poetična" vpliva sta Phil Hampson (spet Nuclear Death) in Gary Numan. Ne glede na to, kaj berem, mi je všeč, ko je literatura živa, polna podob in referenc iz kulture, zato upam, da moja besedila to odsevajo. Fani Cryptopsy lahko pri Rage Nucleaire slogovno pričakujejo še več tega.

AČ: Še ena opazka na to temo je, da zvijaš angleški jezik, tako da ustreza tvojim potrebam. Besedi "soothslayer" in "unjesus" v komadu Benedictine Convulsions sta odlična primera tega. Kaj meniš o tem, in kaj točno sploh so "benedictine convulsions"?

LW: Benedictine Convulsions je hipotetičen scenarij. Kaj če bi samostan (v tem primeru benediktinski) napadla hudičeva infestacija? Zdelo se mi je verjetno, da bi duhovniki dobili napade krčev. Dejstvo, da so pred stoletji za epilepsijo krivili zle duhove, se je lepo ujemalo z mojo zamislijo.

AČ: Če prav razumem, si učitelj angleščine, ima tradicionalna poezija kak vpliv nate? Če že, kaj je nate vplivalo najbolj? Kaj je zadnja stvar, ki si jo prebral, in te je presunila, pa naj bo proza ali poezija? Je naslovnica albuma None So Vile kako povezana z Wildovo Salomo, ali se nanaša zgolj na Biblijo?

LW: Edina tradicionalna pesem, ki me je res navdušila, je Browningova Moja zadnja grofica. Seveda berem poezijo, ampak tudi veliko leposlovja, humorja, zgodovine, esejev... vsega. Lovecraft, Poe, King, Barker, Little, Jackson, Leacock, Barry, Carlin, Martin, Slade, Sandford, Miller in tako dalje, dalje in dalje. Poleg tega branje odlično paše s pitjem. Glede tvojega vprašanja o naslovnici None So Vile: našel jo je bodisi Steve Thibault ali Flo Mounier, zdelo se jima je odlično, da glava na krožniku lahko pomeni Jezusa ali pa mene (takrat sem bil bolj bradat). To je bila le še ena blasfemija za na že-obsežen spisek.

AČ: Tole vprašanje je že malce postano, ampak ne morem mimo tega, kaj meniš o zadnji Cryptopsy plošči. Že sami so rekli da se prihajajoča plošča slogovno sklicuje na None So Vile. Kako gledaš na to?

LW: Najnovejše, kar sem slišal od Cryptopsy se vrača k starim dnevom, bolj k slogu Blasphemy Made Flesh. Jon in Chris sta se odlično odrezala na kitari. Tudi Flo ne popusti. Gre za gotov napredek od tistega prej, kar bi moralo ostati unspoken.

AČ: Da ne živimo samo v preteklosti, bi te rad vprašal kaj o Rage Nucleaire, saj se s tem ukvarjaš zadnje čase. Že en čas se je govorilo o black metal projektu Lorda Worma; kaj te je privleklo k temu žanru? Kako je nastal projekt Rage Nucleaire in kaj pravzaprav je nuklearna jeza? Kako se tvoj pristop razlikuje od tistega, ki si ga ubral pri Cryptopsy, tako z vidika besedil kot tudi petja?

LW: Black metal je bil moja "stvar" že od Bathory dalje. Death metal je bil sprejemljiv (težko je ne častiti Suffocation), a je bil black metal tisto, kar me je res pritegnilo. Surovost, neobrzdan napad, čustvenost, to me zadane v živo.  Živim black metal, oz. vsaj na svoj način. Rage Nucleaire so že obstajali vrsto let preden me je Alvater (ex-Frozen Shadows) povabil. Sprva naj bi le pomagal za demo za založbo Holy Records, nato so se stvari širile kot kotaleča krogla snega. Sedaj smo trio s štirimi člani, tako rekoč, ko prišteješ še Dark Rage-a in Fredrika Widigsa: trija v Montrealu in eden na Švedskem. Najprej smo imeli bolj industrial zvok, ko smo še uporabljali ritem mašino, nato pa nam je Dan Ferguson iz založbe Abyss Records uredil stik s Fredrikom (in za to smo mu hvaležni). Sedaj smo black metal, brez ovinkarjenja. "Rage Nucleaire" zveni bolje po francosko kot "nuclear rage" po angleško. Kar se tiče besede "nuklearen", jo gre razumeti kot "jedrski", "jeza, ki se zaredi v samem jedru". Ne gre preveč poudarjati tega, ampak "UBIJAJ, SOVRAŠTVO, VOJNA, NASILJE" je naša mantra. Pri Rage Nucleaire lahko delam to, kar sem si želel skoraj 20 let, tako s stališča besedil kot tudi vokala. Dejansko sem fan Rage Nucleaire, všeč mi je, kar delamo, če ne bi bil v bendu, bi kupil CD.

AČ:Je Rage Nucleaire bend ali projekt? Načrtuješ nastope ali turneje? Lahko razložiš, kako ste se sploh našli?

LW: Vsak petek se zbiramo v Bunkerju (naš domači studio, sicer pri Alvatru) in skušamo nekaj narediti: rife, beate (na ritem mašini, dokler nam Fredrik ne pošlje svojega nazaj prek spleta), papirologijo (tega je vedno nekaj), iščemo .wav datoteke zvočnih učinkov po spletu, karkoli... Stvari tako potekajo od julija 2011, zadovoljni smo z napredkom projekta. Že delamo peto skladbo drugega albuma, katerega bodo tudi izdali (ne)božji Seasons of Mist.

AČ: Death metal, sploh pa black metal kličeta po posebnem tipu človeka. Bi rekel, da se z zvrstema povežeš na osebni, če si dovolim, celo etični ravni, ali je to zate samo zvrst glasbe? Kako si najprej odkril metal in kako je vplival nate? Ali ta vpliv še drži? Zakaj si naredil premor kot metal glasbenik in kaj te je motiviralo začeti znova?

LW: Prvič sem slišal to-čemur-bi-se-reklo-metal l.1977, ko sem bil prvi letnik srednje šole. Bili so KISS, po božje sem častil plošči Alive! in Alive II. Potem sem začel poslušati Black Sabbath, Ozzyja, Iron Maiden in od tam je postalo vse bolj grdo. Šel sem na par koncertov, videl logotipe bendov, ki jih nisem poznal na oblačilih drugih obiskovalcev, jih poskusil in od takrat nikoli ni bilo dovolj.
Od takrat naprej so sledili Sodom, Hellhammer, Bathory, Sepultura, Cradle of Filth, Mayhem in tako dalje, dalje in dalje. K sreči sem se spoprijateljil s Frozen Shadowsom, ki mi je predstavil še bolj nasilne bende (Belphegor, Anaal Nathrakh, Akrhon Infaustus, Black dawn...). Torej, UBIJAJ, SOVRAŠTVO, VOJNA, NASILJE do konca.

Premor med letoma '96 in '03 je bil ekonomske narave. To, da sem zapustil Cryptopsy l. '07 pa je bilo zaradi glasbenih nesoglasij (čeprav so takrat bili urado podani zdravstveni razlogi). Glasba nikoli ne odide; vedno je z mano. K sreči bom umrl pri delanju glasbe, da ujamem zvok prave smrti. Če je Rage Nucleaire projekt, potem so načrti za dva, najmanj en album. Končno delam z ljudmi, s katerimi sem resnično na isti valovni dolžini, karkoli naredimo bo prišlo s takšno gotovostjo in grozo kot rojstvo in davek na šolstvo. "Unrelenting Fucking Hatred", prav res...

Hvala,
L.W.

twitter facebook