recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

intervju

13. 9. 2011  Job For A Cowboy - Do sprememb mora priti! 
''Nočem biti pridigar.'' (Jonny Davy)

Moderni death metal bend z zelo … ah, bodimo iskreni … butastim imenom Job For A Cowboy prihaja iz Arizone v ZDA. Neizprosna narava, suho podnebje, močne vročine vplivajo tako na življenje ljudi kot tudi na njihovo mentaliteto. Če lahko rečemo, da kje obstaja miselnost iz časov Divjega zahoda (''shoot first, ask questions later''), potem to ni le v Texasu, ampak tudi v Arizoni.

JFAC so surovost okolja prenesli v surovo zvočno podobo benda, ki je iz deathcora, ki so ga označevali zgodnji posnetki sčasoma prešel v moderni death metal, ki sta ga začrtali plošči Genesis in Ruination. A kar je zanimivo, je to, da bend ni prevzel miselnosti okolice, ki se obnaša, kot da so prvotni beli priseljenci na tem ozemlju avtomatično dobili pravice do tega, da se v tem okolju vedejo kot kralji.

JFAC, še posebej njihov vokalist Jonny Davy, so do okolice – ožje in širše – zelo kritični. V maniri bendov Assűck, Misery Index, Napalm Death, Brutal Truth ipd. so JFAC začeli opozarjati na napačne stvari v svetu, pa čeprav so to morda zavili v zgodbo, katere vpliv bi prej bil Alex Jones kot pa Jello Biafra. A vseeno – ti fantje niso tu zgolj za zabavo. Ti fantje imajo kaj povedati.

In Jonny Davy je njihov glas! Pogovor je bil opravljen februarja letos, ko so skupaj z Whitechapel, Trigger The Bloodshed in Annotations Of An Autopsy JFAC zažigali Dunaj!

Ivan Cepanec: Pozdravljen, Jonny. Kako si kaj? Kako se počutiš na vaši prvi ''headliner'' turneji?

Jonny Davy: Pozdravljen. Definitivno je drugačen občutek biti glavni bend, saj smo vajeni biti zgolj ''support act'', je pa zabavno. Res smo dobri frendi z bendi, s katerimi igramo, tako da je res super.

IC: Ali je še kaj drugačnega, ko si glavni bend, razen tega, da igraš pozneje?

JD: Je, hehe, igraš daljši set, drugače pa nič kaj posebnega.

IC: Ti si pisec besedil pri JFAC – ali meniš, da so besedila, ki si jih pisal za EP Doom ter albuma Genesis in Ruination danes bolj ''up-to-date'' s tem, kar se dogaja na svetu?

JD: Da, seveda. Recimo, Ruination je nastajal v času predsedniških volitev v ZDA in ta tema je bila pristotna na vseh ulicah, v vseh mestih, v vseh zveznih državah. Res sem se osredotočil pisati o ''takratni'' sedanjosti in vključiti še moje politične poglede na vse, kar se je takrat dogajalo tudi drugod po svetu. Od genocidnih oblasti v Nubiji do poteptanih človekovih pravic v Severni Koreji, propaganda in mediji po svetu …

IC: In kaj misliš o gospodarski situaciji – pravkar so pogovori G20 spet obrodili nikakršne rezultate ali pa o boju med demokrati in republikanci v ZDA, ki se pravkar odvijajo?

JD: Obe stranki sta pravzaprav različni strani istega kovanca. Vse skupaj je zgrajeno na gigantskem … industrijskem kompleksu. Denar kontrolira vse na svetu. Moja največja skrb je ta, da si ljudje dejansko nočejo vzeti čas, da bi se poglobili v to problematiko. Vsakdo se obesi na prvo besedo, ki jo sliši in potem delujejo, a si nočejo vzeti čas, da bi se dejansko osredotočili na problem, videli, kaj vse leži za neko zadevo ipd. Mogoče bi se tako lahko sami prepričali, kaj se v resnici dogaja. Menim, da je veliko ljudi res ignorantskih.

IC: Misliš, da bi lahko prišlo do kakšnih sprememb? Vseeno se zdi, da vlada vsesplošna apatija …

JD: Menim, da … bo prišlo do manjših uporov, ampak ne verjamem, da bo kmalu prišlo do kakršnihkoli sprememb. Ne vem … Menim, da ljudje v tem trenutku ne morejo spremeniti zadev. Res bi se morali potruditi, če bi hoteli spremeniti vse skupaj. A ko vidimo, kako se svet vrti danes, lahko povem, da kmalu do tega ne bo prišlo.

IC: Ali kdaj začutiš potrebo, da bi pridigal ljudem o tem, kaj se dogaja in kaj bi lahko storili, da pride do sprememb?

JD: Hmm, ne. Nočem biti pridigar. Sovražim takšne bende, še posebej, če pridigajo o religiji ali podobnih zadevah. Sem militantni ateist, a ne bom stal za katedrom in z odra pridigal, kaj na ljudje verujejo itd. ali pa jih nadiral zaradi njihove vere in prepričanj. To se mi zdi butasto! Nihče nima te pravice. Moji teksti so moj dnevnik mojih osebnih prepričanj, ki pa jih nočem drugim riniti v gobec.

IC: Ali se ti zdi – glede na to, da si ves čas na poti -, da so turneje kaj drugačne, ekonomsko gledano, seveda?

JD: Definitivno, da. Vprašaj bilokateri bend – bendi prodajo vse manj majic in ostale robe, ljudje več ne kupujejo vstopnic, ker so predrage … Situacija definitivno vpliva na mnoge bende in mnogi bendi nočejo več toliko nastopati v živo zaradi tega. Res je težje, a bomo videli, kaj bo … Slej ko prej bo bolje, a moralo bo priti do marsikatere spremembe. Ne vem kaj, a nekaj le.

IC: Kar se tiče stila pisanja, ali imaš kakšne vzornike?

JD: Hmm … sem velik fen Sama Harrisa, Alexa Jonesa, ne glede na to, kako nor se zdi. Ne vem … pač ljudje, ki imajo drugačen pogled na svet, ljudje, ki so odprtega duha in uma, ljudje, ki se učijo o marsičem in šele nato formirajo svoje mnenje.

IC: Kaj pa misliš o teh fantastičnih, o teh teorijah zarote?

JD: Amm … težko je reči, saj jih je toliko in kažejo na toliko različnih aspektov. Zdi se mi, da je težko s pomočjo takih teorij priti do legitimnih zaključkov, ampak mislim, da je super, da so te teorije tam zunaj in da se ljudje trudijo prikazati jih svetu. Če sem iskren, menim, da marsikaj na svetu nima smisla in očitno je, da je marsikaj namerno zlagano, zakrito, prikrito.

IC: Ali meniš, da bi te teorije lahko preusmerile fokus stran od pravih rešitev?

JD: Težko je reči, saj ena oseba prikaže neko teorijo, takoj pograbi druga in doda nekaj svojega ali pa skurca prvo teorijo, jo uniči. Menim, da te teorije včasih res preusmerijo fokus, ampak, če ne veš, kaj je dejansko res/prav in kaj ni …

IC: Nekje sem prebral, da si politično dejaven že od otroštva?

JD: Ni prav tako – odrasel sem v Dominikanski republiki in moja familija je res politična. Ko sem bil majhen, so me s seboj vodili na proteste, tako da sem tam držal razne transparente, čeprav nisem vedel, kaj piše na njih. Je pa to vplivalo name in zaradi tega sem odkril bende a la Misery Index, Napalm Death ipd. Kar je seveda vplivalo na moj stil pisanja. Nič nimam proti metal bendom, še posebej ne proti stereotipnim death metal bendom, ki pišejo o nasilju in umorih … jaz pač hočem pisati o nečem drugem, bolj punkovsko protestna besedila.

IC: Ali si kdaj bil del kakšnega gibanja, vodil ali delal v skvotu, pisal fanzin?

JD: V bistvu ne, razen benda nič drugega.

IC: Si pa kdaj morda pomislil na to, da bi sodeloval s kakšno organizacijo, kot je Food Not Bombs ali kaj podobnega?

JD: Ja, to bi bilo super. Nikoli se še nisem približal tej ekipi oz. noben še ni pristopil do mene, a nekega dne bi res rad počel kaj takega. Gotovo.

IC: Malce bi te še povprašal o projektu Fleshwrought?

JD: Jaz in Navene Koperweis iz Animosity/Animals As Leaders imava torej projekt Fleshwrought, v katerem on napiše vso glasbo, jaz dodam malce glasbe, pišem besedila in izvajam vokalni napad. To sva hotela storiti že mnogo let nazaj, a oba sva bila preveč zaposlena z glavnima bendoma. Končno nama je uspelo, posnela sva album Dementia/Dyslexia, zdaj pa bova lahko tudi nastopala v živo, saj se nama bo pridružil kitarist Steve iz The Faceless, imava tudi bobnarja. Slej ko prej bova začela koncertirati.

IC: Se kdaj bojiš, da bi ti to odvrnilo fokus stran od JFAC?

JD: To bi bilo noro! Mislim, da ne. No, ne vem – tega ne pričakujem, a vseeno moram priznati, da z Navenejem imava iste poglede na glasbo in glasba, ki jo je napisal za FW res ustreza mojem okusu. Res sem vesel zaradi tega. Verjel ali ne, je pa že napisal pol materiala za novo ploščo, haha. Kar se tiče besedil – ta plata je bila o … vsem, kar vpliva na osebo, da se ji zmeša … od depresije do alkoholizma. Naslednja plata bo o perverznosti, haha. Bomo videli …

IC: Perverzija gore filmov ali klasična perverzija?

JD: Bolj to drugo, nič gore filmov. Pač … kako je, ko si perverzen, hehe.

IC: In kaj čaka JFAC?

JD: Kratka ameriška turneja, nato EP (že izšel – op. I. C.), poleti pa začnemo pisati novi album. To je to!

twitter facebook