recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

intervju

9. 12. 2012  Intervju: Grindcore, politika, anarhija, split-plate in šus 
Problem ameriškega naroda je ta, da se ob osebi, kot je Obama, počutijo varne, ob koncu dneva pa se sprašujejo ''What the Fuck were We thinking?!'' (Shane McLahlan, Phobia)

Žanr grindcore krasi in uničuje našo sceno že več kot 20 let in med najbolj prepoznavne skupine tega žanra, definitivno spadajo ameriški Phobia in njihov punkersko obarvan grindcore.

Skupina, ki prihaja iz ameriškega Orange Countyja je svojo pot utrjevala počasi in previdno. Leta 1990 so izdali svoj prvi demo What Went Wrong in po 2 letih prvi EP izdelek All That Remains. Seveda sta ti dve izdaji le kapljica v morje, kajti kot se za grindcore skupino spodobi, morajo izdaje kar prihajati in prihajati in tako so v dobrih 22 letih izdali več kot 15 raznoraznih izdelkov in cilj je postal jasen vsem poslušalcem … Izdati več izdaj kot Agathocles (Challenge accepted – Jan AG joke by urednik). No, to ne drži, drži pa dejstvo, da se Phobia spopada s politiko in vsakdanjimi tegobami življenja in da temu primerno ima o čemu pisati. Vselej.

Za Profanity.si  je svoj čas rezerviral edini originalni član in gonilna sila skupine Phobia Shane McLachlan, poleg njega pa so v bendu še bobnar Bryan Fajardo (Kill The Client …), kitarist Dorian Rainwater (Noisear, Code/Error …) in kitaristka CC Loesin ter basist Calum Mackenzie (Final Conflict).

Matevž Weinberger Kovačič: Pozdravljen! Kot prvo bi se ti zahvalil, ker si si vzel čas za Profanity.si in naše bralce. Pod drugo, bi pa kar začela z uvodno špico predstavitve in izbiro orožja v skupini Phobia.

Shane McLachlan: Pozdravljen! Sem Shane ''The Pain'' McLachlan in moja orožje v Phobia so vokali (Vokills!!!).

MWK: Zadnja kreacija skupine Phobia, Remnants of Filth je izšla v letošnjem letu, ali nam lahko malo zaupaš o poteku snemanja omenjenega albuma?

SMcL: Potek snemanja je bil povsem enak kot pri vseh naših izdajah: napišem ogromno dobrega materiala za album, potem greva z našim bobnarjem skupaj skozi vse skladbe in potem vse skupaj prenesemo v studio.

Večino stvari napišemo, kar v studiu in pustimo, da je zadeva povsem naravna in da nismo pod kakršnim koli pritiskom, ker hočemo da je album boljši od prejšnjega, brutalen in iskren. Sovražim načrtovanje albuma, ker se nikoli ne izide, kot si zaželimo. Nobene zabave ni v načrtovanju, hahaha.

Po končanem snemanju pošljemo vse skupaj Scottu Hullu (Pig Destroyer …), kar pa lahko postane precej naporno, ker se zadeva obrača, dokler nisem popolnoma zadovoljen z njo.

Celoten material za album Remnants of Filth je bil posnet v San Antoniu, Texas v Winter Skies studiu.

MWK: Kot si že omenil, je za produkcijo zadnjega albuma poskrbel Scott Hull. Kakšno je tvoje mnenje o njegovi skupini Pig Destroyer in zadnji izdaji Book Burner? Kako je delati s Scottom Hullom?

SMcL: Osebno mi je bolj všeč punk/grindcore in nekaj zadev od Pig Destroyer mi je res všeč, pa tudi mislim, da je njihov zadnji izdelek super. Ampak kot že omenjeno, bolj sem usmerjen v punk/grindcore. S Scottom je super sodelovati, ker je profesionalen, korekten in poleg vse tega tudi dober prijatelj.

MWK: Kaj pa njihov zadnji video, The Diplomat? Kaj si misliš o njem?

SMcL: A veš, da v bistvu ne dajem pozornosti nobenemu videu, hahaha. Resnično sem prezaposlena oseba in nimam časa za gledanje videospotov.

MWK: Ali je med Remnants of Filth ter 22 Random Acts of Violence bila prisotna kakšna večja sprememba med samim kreiranjem albuma?

SMcL: V bistvu je. Recimo, pri 22 Random Acts of Violence je bila priprava daljša in bolj premišljena. Prav tako sem na omenjenem albumu odigral ogromno kitarskih in bas delov sam, pri Remnants of Filth pa recimo nisem poprijel za noben inštrument.

Seveda je bila tudi zasedba med obema albuma drugačna, se pravi, če povem na kratko: 22 Random Acts of Violence je bil dolg in je vzel preveč časa, Remnants of Filth je bil hiter in nepričakovan.

MWK: A mi lahko zaupaš evolucijo vaše diskografije: kaj se je od demo izdaje pa vse do zadnje izdaje spremenilo, kaj je ostalo isto …?

SMcL: Spremenilo se je kar precej, ampak elementi in navdihi so ostali enaki. Besedila so se skozi leta izboljšala in so dosti bolj realna kot pri prvi izdaji. Pri All That Remains smo bili praktično ''mulci'' in vse, kar nam je trenutno prišlo v glavo, smo napisali, pa tudi nismo doživeli toliko kot sedaj in zaradi tega tudi so trenutna besedila bolj realistična.

MWK: Ali si kdaj pomislil, da bi pisal o čem drugem?

SMcL:  Seveda. Pomisliš, kaj vse bi lahko napisal, ampak - ali bi bilo to vredno in zvesto?! Ogromno ljudi piše besedila, ker od njih to pričakujejo njihovi ''nadrejeni'' in so izgubili stik z preteklostjo.

Osebno že nekaj časa pišem različne stvari o svojih otrocih, mojem okolju, politiki, … Skratka, dotaknil sem se ogromno stvari in sem na to ponosen.

 MWK: Ali politika, religija, rasizem … vplivajo na tvoje vsakdanje življenje?

SMcL: V bistvu ne pustim, da vse to vpliva name in tega niti ne dopuščam. Zadeve moraš sprejeti, kakršne so. Vse te stvari so slabi elementi, ki vplivajo na šibke in osebno to nisem.

MWK: Kaj pa trenutno politično dogajanje v Ameriki? Pred kratkim ste imeli predsedniške volitve, kakšno je tvoje mnenje glede Obame in njegovih načrtov? Ali misliš, da bi bil Romney boljša izbira?

SMcL: Osebno mislim, da bi bil najboljša izbira Lemmy, hahaha, drugače pa sem mnenja, da sta oba predstavnika en drek vredna. Ne razumi me narobe - moje mnenje o politiki je to, da je celotna stvar ''v kurcu'' in gleda nase, ne na vse ljudi v Ameriki. Je igra s tekmovalci, ki si podajajo denar med seboj in njihova načela in načrti nimajo nobene zveze z posamezniki kot sem jaz in praktično za njih ne obstajamo.

Moje mnenje o Obami: če že nekaj govoriš, naredi in te njegove besede, obljube in načrti niso delovali že na prvih volitvah in dvomim, da bodo tudi sedaj. Je res, da je boljši kot Bush, ker če nič drugega, ima vsaj javni nastop na nivoju, hahaha.

Problem ameriškega naroda je ta, da se ob osebi, kot je Obama počutijo varne, ampak ob koncu dneva pa se sprašujejo ''What the Fuck Were We Thinking?!?!''.

MWK: Kdo bi po vsem tem lahko sploh rešil svetovno politiko? Je anarhija res odgovor?

SMcL: Anarhija je alternativen način življenja, da se počutiš svobodnega in živiš svobodno. Se pravi, je to odgovor? V mojih očeh je, ampak če pogledaš v naši družbi, množična anarhija ne bi bila dobra za nobenega, ker vsak ima drugačen pogled na svet in lahko se zgodi, da bi kdo narobe doumel celoten sklop anarhije. 

MWK: Po več kot 20 letih ponujanja najbolj zlobnih in brutalnih vokalov, me zanima ali imaš kakšen poseben način vzdrževanja svojih glasilk, da so na enaki ravni kot 20 let nazaj?

SMcL: Hm… Mogoče dober viski, hahaha. Drugače pa nimam nobene navade oz. načina za vzdrževanje glasilk, je pa res, da je obvezno na odru imeti vodo in to je to!

MWK: Spomnim se vaše izdaje My Friends – Our Grind, kjer smo lahko opazili, da si velik HC- oboževalec. Osebno mi je najboljša priredba od Minor Threat, Guilty of Being White. Je bil izbor skladb tvoj ali od celotne skupine?

SMcL: Ja, izdelek je bil precej zanimiv in zabaven. Vse je bila moja izbira; takrat naj bi izšel album s priredbami in vse skladbe so bile mišljene za omenjeni album, ampak smo vse tri skladbe uporabili še za EP.

Osebno še vedno poslušam ogromno starega punka in HC-ja, grindcora pa v bistvu niti ne. Kar se tiče grinda, poslušam par evropskih skupi,n kot so Suffering Mind in Licanthropy, ker mi res ponujata tisto, kar si želim slišati.

Za ameriško pa lahko rečem da je Noisear ena izmed tistih dobrih in verjamem, da jih je še precej dobrih, ampak nimam niti želje niti časa raziskovati nove grindcore skupine.

MWK: Zadnje vprašanje … povej mi tvoje mnenje o split izdajah skupine Agathocles, zakaj jih imajo toliko? In koliko jih imaš v lasti ti?

SMcL: Hahaha, ne vem zakaj. Ene skupine imajo pač željo po tem, da izdajo neomejeno število split izdelkov, tako da ti korektnega odgovora na to ne morem dati.

V lasti jih pa imam približno 10.

twitter facebook