recenzije

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

Within Destruction

D E A T H W I S H

AmenRa

VI

Carpenter Brut

Leather Teeth

Watain

Trident Wolf Eclipse

Vasko Atanasoski

Pazi kuče

The Stone

Teatar Apsurda

Brujači

Ladanje

Panikk

Discarded Existence

Stuntman

The Scourge (7'' Flexi EP)

Morbid Angel

Kingdoms Disdained

Midnight

Sweet Death and Ecstasy

All Pigs Must Die

Hostage Animal

banner
banner

intervju

24. 5. 2011  Disgorge – Metal de los Muertos 
''Hoteli smo biti najbolj brutalen bend daleč naokoli. Ne vem, če nam je to uspelo ...'' (Edgar Garcia)

Če obstaja vsaj eno ime, ki je v death metal sceni uporabljeno večkrat, je to Disgorge. Večina vas pozna znamenite ameriške kruljače (pa tudi v ZDA obstajata kar dva benda z istim imenom), a marsikdo, še posebej, če se je potapljal po srednje- ali južnoameriškem undergroundu, pozna Disgorge iz Mehike, ki so na sceni že skorajda dvajset let. Dvajset let, kar je za bend, ki prihaja iz države, kjer je inspiracij za ustvarjanje death metala več kot dovolj, a hkrati nima takšnih danosti, da bi bendom ponudila možnost za odhod v svet, res velik dosežek.

Takšne stvari dosežejo samo strastni ljudje, ljudje, ki so determinirani, da bodo presegli vse ovire, ki jim jih postavlja okolje. In Edgar Garcia (foto: Tina Ahačič), danes vokalist in kitarist skupine, je eden takih ljudi. Svoj bend je vodil lez vse ovire in kaj kmalu so bili vidni rezultati, še posebej, ko so Disgorge izdali odlični, bolni, ultrakrvavi prvenec Chronic Corpora Infest, kjer se je pokazala totalna gore grind estetika s pridihom brutalnosti, ki je lahko ustvarja samo bend, ki pozna svoj žanr do obisti. A Disgorge so s ploščami Forensick, Necrholocaust (ni napaka, tako so ga res poimenovali) in Gore Blessed to the Worms pokazali, da se poleg gore grinda ubadajo tudi z ameriškim tehničnim in evropskim brutalnim zvokom.

A Edgar Garcia je kljub dosežkom moral najti nove ljudi, da so sledili njegovi krvavi viziji. Danes so Disgorge bolj nagnjeni k mračnem ameriškem death metalu in jih s tisto prvotno brutalnostjo povezujejo le odkriti brutal death metal vložki, tako da bend med drugim spominja na nenavaden miks med Incantation in Broken Hope. Enim bo to OK, drugim pač ne. A Disgorge to ni mar. In prav je tako.

Pogovor smo opravili na Metelkovi v Ljubljani, ko so se vrnili prvič po letu 2001 (takrat so igrali skupaj z Abbatoir (iz Slovenije), Sanatorium in še z enimi), tokrat pa so na poti bili z italijanskimi Natron in srbskimi Sacramental Blood. 

IC: Pozdravljen ponovno v Sloveniji. Kako se počutiš?

Edgar Garcia: Zelo dobro, zelo sem vesel, navdušen. Končno smo ponovno v Sloveniji, prvič po letu 2001. Takrat smo se predstavili v originalni postavi, z originalnim vokalistom (Antimom Buonannom, ki je prej bil basist in edini vokalist, zdaj pa ga ni več v bendu – op. I. C.), ... Super je biti nazaj.

IC: Kaj se je medtem dogajalo z Disgorge? Vem, da ste izdali DVD, nekaj split posnetkov, albuma pa že dolgo ne (vsaj od leta 2006 izdanega Gore Blessed to the Worms). Kako to, da ste se prav zdaj vrnili v Evropo, kakšen je razlog?

EG: Dobili smo ponudbo od italijanskega benda Grimness 69, pred tem pa smo končno izdali uradni DVD in to na ruski založbi. Zadnji split posnetek je bil split z Haemorrhage, zadnji album pa Gore Blessed to the Worms. Zdaj pa trenutno delamo na novem EP-ju ali split posnetku, kmalu tudi na albumu. Če se vrnem na začetek odgovora – turneja je morala vsebovati še Grimness 69 in Disgorge ter Inhume, a so slednji odpovedali. (tukaj se očitno nisva najbolje razumela, saj ni pojasnil, kako so potem z njimi na pot prišli Sacramental Blood in Natron – op. I. C.)

IC: Kdaj bo pa nov album zunaj?

EG: Definitivno letos. Pri procesu ustvarjanja smo žal malce počasni ... ne vemo še, kje bomo izdali ploščo.

IC: Ali obstajajo kakšni specifični razlogi, zakaj ne izdajate plošč tako pogosto?

EG: Hmm ... mislim, da ne. Pač ustvarjamo počasi, delamo na pesmih, hočemo, da so vsi riffi, udarci, tempo pesmi tam, kjer morajo biti, takšni, kot morajo biti ... Hočemo, da ima vsaka pesem specifičen občutek. Ne vem pa, kateri je pravi razlog.

IC: Kaj pa se trenutno dogaja v mehiškem death metal undergroundu? Poleg vojn s karteli ...

EG: Hahaha, ne prav veliko. Nekaj bendov igra ... Pravzaprav jih je na tisoče, ampak jih ni veliko dobrih. No, izjema so Zombification, ki igrajo old school death metal, Black Torment, ki igrajo black-thrash v stilu starih Bathory, le hitreje ... Trenutno se ne spominjam ostalih ...

IC: Ali je težko vzdrževati brutal death metal bend v Mehiki?

EG: Niti ne. Stil je precej underground, a vse več ljudi je v tej sceni, zato je dejansko lažje. Ampak Latinska Amerika kot taka ima precej težav s financami, ekonomijo. To je problem, ne pa igranje brutalnejših zvrsti.

IC: Kako to, da ste izbrali brutal death metal, opevanje bolezni, trupel, smrti? Ali je to zaradi tega, ker ga res žurate, ko dogaja Dio de los Muertos?

EG: Hahaha, začeli smo leta 1993, bili smo res mladi – takrat smo hoteli delati nekaj res brutalnega, bolnega in hkrati direktnega. Hoteli smo biti najbolj brutalen bend daleč naokoli. Ne vem, če nam je to uspelo, hehe. Naša glasba je death metal ... brutalni death metal, vendar je pomemben tisti stari občutek, tisti občutek, ki ga ustvarjajo stari švedski bendi ali ameriški, kot npr. Rottrevore, Incantation, Autopsy ali še kaj starejšega. Hkrati pa smo vedno oboževali besedila, ki so jih recimo ustvarili Carcass na prvih dveh ploščah. Mogoče je to glavni razlog ... Naslovnice, besedila, zvok ... vse to nas je šokiralo. In prevzelo, zato smo tudi začeli delati ravno takšen death metal.

IC: Ali je bilo težko prebiti se na globalno tržišče?

EG: Nikoli nismo igrali v ZDA, smo pa igrali po obeh Amerikah in v Evropi. Mogoče je dobro to, da imamo 3-4 plošče na evropski založbi in je za distribucijo in promocijo poskrbljeno. Morda je to odgovorno za to, da smo prišli sem. Trenutno smo edini mehiški bend, ki igra po Evropi.

IC: Da, trenutno mi niti eden ne pade pamet, poleg vas, seveda.

EG: No, marsikdo omenja Brujerio, a Brujeria so bend iz ZDA. Niso Mehičani.

IC: Čeprav se pretvarjajo, da so.

EG: Ja, no, saj veš, da je Juan Brujo, vokalist, Mehičan, a je Mehiko zapustil že dolgo časa nazaj. Menim, da smo Disgorge precej srečni, ker imamo plošče izdane v Evropi in Aziji in nam je to pomagalo.

IC: Kako pa je potovati po mehiških cestah zdaj, ko je ta vojna med karteli in policaji? Vem, da je severni del Mehike bolj nasilen, pa tudi besedila Brujerije ne pripomorejo k drugačnem občutku ... Kako je trenutno tam?

EG: Trenutno je glavni problem severne Mehike vojna med karteli. Na cesti je veliko vojaških postojank, ki skušajo omogočati mir in varnost, a to ni mogoče, saj je mafija tam precej močna. Včasih so tudi vojaki lažni vojaki, tatovi, prevaranti, ... Lahko te ubijejo, ugrabijo, ... Mehiko je res veliko, razdalje so precejšnje, včasih potuješ tudi 8-10 ur. Mesta pa so tudi velika. Naše mesto ima 2.000.000 ljudi in je eno manjših, hehe. Čeprav je veliko varnosti ... no, lahko samo rečem, da je res sramota, kar se dogaja v Mehiki.

IC: Ali ste kdaj doživeli primer takšnega nasilja na lastni koži?

EG: Ne, ker živimo v osrednji Mehiki, 2 uri stran od Mexico Cityja. Tu težave niso tako velike ... mislim, so prisotne, ampak glavne pizdarije so na severu. Vsak dan lahko bereš o obglavljenih ljudeh, res je noro.

IC: Če se najdeš v Mehiki, v tvojem mestu in hočeš iti v kakšen metal bar, kateri plac bi priporočil?

EG: Tole se bo zdelo nenavadno, a takih placov niti nimamo. Mogoče 2 ali 3 bara ali puba v našem mestu, a tam igrajo rock in ne metal. Visimo v hišah, na ulicah ... Tu v Evropi je skorajda samoumevno, da imaš metal bar ali klub, v Mehiki pa je stvar drugačna. Nisem preveč navdušen nad bari, diskotekami, pubi, saj tam slišiš predvsem pop glasbo, ali pa ska glasbo. Res je težko najti metal na takih krajih.

IC: Ali si kadarkoli pomislil, da bi prenehal igrati metal in ustanovil kakšno skupino mariachijev?

EG: Ne, nikoli, hehe. Sovražimo mariachije, vse oblike latino glasbe, hehe. Vsaka zabava ima samo Slayer in Incantation. A kljub vsemu imamo precej koncertov ... V Mexico Cityju je veliko koncertov, pa je scena še vedno zelo majhna.

IC: Hvala ti za vse. Bi še kaj povedal mrtvakom, ki bodo brali?

EG: Hvala vsem, ki boste brali tole, hvala za vaš čas in podporo.

twitter facebook