recenzije

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

Within Destruction

D E A T H W I S H

AmenRa

VI

Carpenter Brut

Leather Teeth

Watain

Trident Wolf Eclipse

Vasko Atanasoski

Pazi kuče

The Stone

Teatar Apsurda

Brujači

Ladanje

Panikk

Discarded Existence

Stuntman

The Scourge (7'' Flexi EP)

Morbid Angel

Kingdoms Disdained

banner
banner

intervju

7. 9. 2011  Band Of Brothers - Cavalera Conspiracy 
''Zdi pa se mi, da počneva isto, kot sva nekoč, le da zdaj bolj uživava v tem.'' (Max Cavalera)

Boj med bratoma je arhetip, ki ga poznamo že od starodavne zgodbe o Kajnu in Abelu in je prisoten v vseh živih zgodbah, še posebej v tistih legendarnih štorijah, ki so polnile naše otroške domišljije in ki so razvijale tisti občutek, da se brata morda vseeno ne bosta pobila med seboj in da bo na koncu njuna povezanost zmagala.

Vsi poznate Sepulturo in njen bridki konec leta 1996, ki je med sabo ločil ne samo štiri med seboj res bliske prijatelje, ampak tudi brata Maxa in Igorja (danes se ta možakar ne vem zakaj v zapisu imenuje Iggor). Max je formiral Soulfly, posnel veliko plošč in šel svojo, po mojem mnenju, uspešnejšo pot. Iggor je ostal s Sepulturo do leta 2005, če se ne motim in z mirnim odhodom pustil Andreasa Kisserja in Paula Jr., da nadaljujeta svoje poslanstvo naprej.

Vmes se je ukvarjal s projektom Mixhell in nekega dne prekinil 12 let dolgo tišino. Brata sta se začela pogovarjati, preteklost pustila za seboj in formirala bend Cavalera Conspiracy, ki je posnel res dober prvenec Inflikted. Zdaj sta stvar pokvarila z albumom Blunt Force Trauma, ki je – po mojem mnenju – žalitev za njun opus oz. – če nič drugega – izjemno neizviren plošček pogretih Maxovih riffov in najbolj dolgočasnega bobnanja kadarkoli. V glavnem, več v recenziji.

Sem pa vesel, da sta prišla skupaj nazaj, in sicer, ne samo zaradi tega, ker vem, kako je biti v bendu z bratom in kako se je tudi skregati z njim, ampak ker sem imel priložnost v prvi osebi govoriti z bratoma v Mariboru tik pred njunim nastopom in videti, da je bratska vez danes močnejša od starodavnih arhetipov.

Ivan Cepanec: Max in Iggor, dobrodošla spet v Sloveniji. Kako se počutita?

Iggor Cavalera: Dejansko se, stari, počutiva dobro. Tale turneja ... se je šele pričela. A za zdaj se res zabavava.

Max Cavalera: Koncerti so zakon, ekipa tudi. Igramo na festivalih, a igramo tudi ''headline'' koncerte, recimo danes. Kot je Iggor poudarja, kul je igrati kot ''headliner'', ker lahko igramo celotno Inflikted ploščo, hkrati pa zajameva material iz najine skupne preteklosti, iz časov Sepulture in Nailbomb. Na festivalu pa lahko igramo največ 1 uro.

IC: Torej, bi lahko rekla, da je morda celo OK, da igrate na festivalih, da dobita občutek, kako je biti kot nekakšen ''support band'', če ste že vse življenje ''headliner''?

IgC: Če sem iskren, mi je oboje enako všeč. Na festivalu je zelo veliko bendov, pa včasih postane dolgčas. Če pa igramo v klubu, je BANG! in to je to! Prideš, ubiješ, greš. Oboje mi je všeč. Obe izkušnji sta super, še posebej, če bobnaš.

IC: Nekoč sem z bratom bil skregan slabe tri tedne, pa je občutek bil res grozen, težak ipd. Vidva pa nista spregovorila besede 12 celih let! Kako se počutita, ko spet ustvarjata skupaj kot brata Cavalera?

Max: Ne bom niti vprašala, kaj se je zgodilo med vama, hehehe.

IC: Hehe, ni panike. Ampak album Inflikted je poln neke energije, nekega zanosa, kot da bi se odprl jez in poplavil nekakšno dolino, kot da bi res prišlo na dan tisto, kar je čakalo tako dolgo tam za zidovi ...

MC: Občutek je super. V bistvu so občutki celo ... (se zamisli) ... preveč močni. Veš, ko sva enkrat začela govoriti, niti ni minilo veliko časa in kar naenkrat sva že igrala skupaj v studiju. A sem res užival. Že to, da sem spet igral z Iggorjem, je prineslo neke dobre in nore občutke, ki se kažejo po vsej plošči. In ko zdaj poslušam album in slišim pesmi, kot je Blood Brawl ipd., čutim te stvari, četudi jih prej v teh določenih pesmih nisem. Zdi pa se mi, da počneva isto, kot sva nekoč, le da zdaj bolj uživava v tem.

IgC: Max me je presenetil z dejstvom, da na turneji igramo praktično ves album. Bil sem skeptičen, saj sem se spomnil Sepulturinih časov, ko smo iz različnih albumov uporabili različne pesmi in igrali ''best of''. Pri albumu Inflikted pa se počutim, kot da bi res lahko igral album od začetka do konca. To pa me je presenetilo tudi kot glasbenika ...

MC: Da, parkrat sem ga vprašal, če bo res zmogel, saj recimo, moj bobnar v Soulfly (Joe Nunez – op. I. C.) tega ne zmore in vedno nekaj jamra, hehe. Zato vedno igramo precej počasnejših pesmi, da si spočije. Ko pa igrava z Iggorjem, pa tega problema ni in je res šus. Všeč pa mi je tudi to, da publika pozna in poje vse te, za nas in za njih precej nove pesmi. Res je kul.

IC: Album je izredno dinamičen, brezčasen, metal do konca. Kje sta dobila ideje za riffe, za ritme? Vse se zdi popolnoma utemeljeno, smiselno in usmerjeno.

IgC: Dejansko je album ... če najdem ustrezno besedo ... precej spontan. Z Maxom nisva imela nekega načrta. Zdi se mi, da je vse šlo zelo naravno. Snemanje je bilo res umirjeno, Max je opravil svoje producentske dolžnosti naravnost odlično. Vse skupaj je potekalo brez stresa, zame pa je tudi bil specialen trenutek, ki je tudi zajet.

MC: Res je. Vse je bilo ful spontano. Nisva se nič dogovarjala, vse je šlo iz duše. Nisva se usedla in gledala stare posnetke, poslušala starih plošč, da bi ujela duh preteklosti, kot to počnejo marsikateri drugi bendi. Vzela sva inštrumente, se pogledala in začela, hehe.

IC: Ko vaju poslušam in ko vaju opazujem, vidim strast, močno strast ob tem, kar sta ustvarila s Cavalera Conspiracy. Takoj pa se vprašam, ali je to le začasno, ali dejansko obstaja prihodnost za Cavalera Conspiracy?

IgC: Hmm, nikoli nisva tega jemala kot enkratno izkušnjo, enkratni dogodek. A istočasno je to nekaj, kar sva hotela početi na tak način – spontano, brez načrtov. Ne bova se vsedla in naredila neke nore in megalomanske načrte za prihodnost. Prepustila se bova toku.

MC: To bo res najbolje. Že vse življenje se držim načela ''Počni, kar hočeš, kadar hočeš oz. kadar si to res želiš.'' Če ti pač ni do česa, tega preprosto ne počni. Svojemu sinu Igorju sem mnogo časa nazaj poskušal pojasniti, da pesmi ustvarjaš takrat, ko si to želiš ti, ne, ko si to želijo drugi. Če sem pa storil kaj, kar ni bilo v skladu s tem vodilom, se je to zgodilo res, res redko. Drugače pa je to ultimativni užitek v glasbi, da ustvarjaš, ko si to res želiš. Isto je z nama.

IgC: Edino, kar hočem, je to, da mora tudi pri naslednjem albumu biti prisotna ista atmosfera, isti ''vibe''. To mi je edino pomembno. Običajno nisem velik fan snemanja v studiju, celo v časih Chaos AD tega nisem nikoli preveč maral in tega zdaj ne pogrešam. Pogrešam pa snemanje albuma Cavalera Conspiracy, ker je studio bil majhen, poleg je bila mehiška restavracija, vse je bilo domače in sproščeno. Naši družini sta bili blizu in to je to! Če bomo naslednjič v Brazilu, ni panike, lahko tudi na Bahamih ... samo ta ''vibe'' je pomemben.

MC: Tako je. Sproščeno, brez pompa in načrtov in že zdaj, ko se pogovarjam z Iggorjem, vem, da bo nastala nova Cavalera Conspiracy plošča. Imam že nekaj idej ... Celo nekaj ljudi nam je potrdilo isto, recimo Mike Patton, s katerim sva tudi že igrala, a občutek vseeno ni bil tako močan, kot igrati zgolj s svojim bratom.

IgC: To je bil dober začetek. A ko smo že pri Miku – če bi ga spet dobil v studio, bi vedel, da lahko pričakujem vse živo.

MC: Skrij se, haha!

IgC: Tako je, saj Mike definitivno ni običajna oseba. Ko sem zapustil Sepulturo, je bil prvi, ki mi je pisal in mi je čestital. Nisem mogel verjeti. Tip mi je čestital in pravil, da sem svoboden in da lahko počnem, kar hočem. In Cavalera Conspiracy je definitivno nekaj, kar hočem početi.

IC: Kako pa kombinirata ostale obveznosti? Max, ti si na polno zaposlen s Soulfly, Iggor, ti pa z Mixhell.

MC: Jaz nimam problema z ločevanjem obeh, čeprav se res osredotočim zgolj na eno stvar, ko se ubadam z njo. Če sem tu na turneji, sem na tej turneji. Sem v ''zdaj''. Šele, ko pridem domov, se posvetim Soulfly. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem hkrati najhujši sovražnik Soulfly, zato, ker ne sprejemam kompromisov. Lahko me boli kurac za bend, ali pa se popolnoma žrtvujem zanj – odločitev je vedno moja. Tako pač je. Razumem, da je čudaško ... Ni mi treba biti ''Soulfly protective''. Ta projekt je zakon, ker lahko probam tisto, kar s Soulfly ne morem. Prepustim se občutku in to je to ...

IgC: Tako je – to vpliva in na Soulfly in na Mixhell, a vpliva tako, da naju naredi boljša v najini obrti. In vem, da to tudi inspirira druge v Soulfly. To bo dobro vplivalo na najino ustvarjalno prihodnost.

MC: Ne morem zanikati, ampak nekaj je na tem, da igram z Iggorjem. Vem, da je kliše, če rečem, da je magično, a druge, bolj primerne besede ne najdem. Glasba je res šus! Prvi koncert je bil ubijalski, res sem norel, še več kot sem mislil.

IgC: Meni je isto. Bal sem se, da bom bolj slab, ampak res mi je šlo od rok in spet sem se počutil, kot bi bil star 14 let.

MC: To je prava transformacija. Po koncertu sem bil popolnoma mrtev, a naslednji dan sem spet šel na oder in uničil vse. Samo videl sem tega prasca in mi je vrnilo moči. Doktor bi rekel, da sem shizofreničen, haha.

IgC: Prav tako sem se počutil v Nemčiji na Rock Am Ringu. Videl sem Maxa, ki je bil še bolj mrtev, potem pa sva stopila na oder in kar naenkrat je bilo noro!

IC: Inflikted je definitivno uničujoč album. Popolnoma razumem, o kakšni magiji govorita.

Oba: Hvala! (smeh)

Cavalera Conspiracy sta izdala še album Blunt Force Trauma, Max pa s Soulfly album Omen. Trenutno Max dela na novem projektu skupaj s pevcem zasedbe Dillinger Escape Plan, Gregom Pucciatom.

twitter facebook