recenzije

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

banner
banner

intervju

6. 7. 2011  As I Lay Dying – Dvig nemočnih 
''Pri vseh kritikah politike so volitve še vedno volitve.'' (Jordan Mancino)

As I Lay Dying (foto: Ryan Russel) so ena izmed najbolj odmevnih skupin v t. i. metalcore sceni, če jih pač tako razumete. Kljub vsej priljubljenosti so tudi osovraženi, ker naj ne bi šlo za prave metalce. Prvič so označeni kot metalcore. Drugič, po veroizpovedi so kristjani, kar je med metalci pogosto osovraženo. Glasba je konec koncev le na prvem mestu. In ko smo že pri glasbi, vas moram razočarati, da tale intervju, ki je bil opravljen lansko leto v sklopu promocije za zadnji album Powerless Rise, nima kaj dosti opravka z glasbo. Skupina, kot je AILD, ima veliko povedati čez politiko, vojno, družbo itd. Ne glede na kaj je vse povedal bobnar Jordan Mancino v intervjuju, vam priporočam, da si zavrtite zadnji album Powerless Rise, ki vas bo odpihnil, ter se obenem pripravite na koncert z Amon Amarth in SepticFlesh 15. novembra letos.

Primož Novak: Zdi se mi, da vaš novi album Powerless Rise nima pravega imena, namreč zveni mi tako brutalno in močno, da bi moral nositi ime Powerful Rise.

Jordan Mancino: Hehe, Powerful Rise bi bil povezan res bolj z glasbo, vendar se Powerless Rise predvsem nanaša na besedila.

PN: Kaj pa opisujete s tem naslovom in besedilom?

JM: Gre za to, kako ljudje dandanes živijo, kako so zatirani od družbe, medijev. Nedolžni ljudje si želijo biti slišani in s tem ne mislimo le na metalsko skupnost.

PN: Ste politično kritična skupina?

JM: Mislim, da ima vsak od nas svoje politične ideje in ideale, kar ni nekaj, s čimer bi se vsi strinjali, vendar imamo skupno stališče, da je marsikaj izkrivljeno, recimo naš vladni sistem. Gre za idejo in poglede, ki so izraženi v besedilih. Opozarjamo tudi na sodbo o nas, ker nismo krivi za vse grehe, vendar imajo ljudje predsodke, ko se izrekajo ali opredeljujejo. Naše izkušnje in poglede si želimo deliti z ljudmi.

PN: Tim (Lambesis – op. p.) je v enem izmed intervjujev dejal, da so ljudje dandanes preveč pasivni glede politike, družbenih dogodkov. Misliš, da obstaja kakšen razlog za to?

JM: Težko je presojati človekovo znanje, sicer je lažje presojati o neki skupini kot celoti kot pa o posamezniku. Pri posamezniku je odvisno, od kod prihaja in kako gleda na svojo državo. Posameznik je  zelo pomemben, ne glede na svojo kulturo ali veroizpoved. Njegov vpliv se vidi v razvoju civilizacije.

PN: Kakšno je tvoje mnenje o trenutnem političnem stanju v ZDA?

JM: No, tole je malce problematično, ker štejem le en glas in v ZDA je toliko različnih ljudi, zato je toliko različnih pogledov. Te pogledi so precej raznoliki tudi zaradi medijev, ki predstavljajo te poglede preostanku sveta. Saj veš, že na strani demokratov ali republikancev se oblikujejo različna mnenja. Veliko ljudi te stranke enostavno podpira, ker si ne želi, da bi bil njihov glas zanemarjen.Tu prihaja še do pretoka denarja, ki se seli od političnih vlagateljem k obema glavnima strankama. Na koncu imata največ denarja v času volitev, česar se vedno bolj zavedamo in smo tega v ZDA že naveličani. Stvari so se začele spreminjati, ljudje so se začeli zavedati, da je njihov glas pomemben. Kot primer ti navedem gibanje Čajanka (Tea Party movement – op. p.), kar je zgodovinsko povezano s početjem Britanije, ko je v ZDA skušala uvesti ''čajni davek''. Ker se zdaj na področju davkov dogaja nekaj podobnega, so ljudje naveličani, da skuša vlada nadzirati njihova življenja. Ljudje so res zafrustrirani zaradi trenutnega sistema. Hočejo spremembe na obeh straneh. Tu gre le za podajanje žogice iz ene strani na drugo, medtem ko ni neke osrednje zadeve. Lahko smo v bistvu srečni, da se ljudje pritožujejo. S skupino sem potoval po vsem svetu in sem začel spoštovati, kaj kdo ima in česa nima.

PN: Sprašujem se, če je prišlo do kakšnih silovitih sprememb, po tem, ko smo spremljali volilno kampanjo za Obamo in je bilo ogromno obljubljenega. Deluje pa, da se ni nič spremenilo. Ali čutiš kake spremembe, kako na primer je vplivala zdravstvena reforma?

JM: Njeeee, ni se veliko zgodilo. Sprememba je v tem, da so se le dvignile cene za zdravstveno oskrbo, kar sem tudi sam izkusil. Recimo, osebnemu zdravniku sem moral nazadnje plačati 25 odstotkov več kot prej, ne da bi me kdo obvestil. Torej, celotna ideja reforme je en velik vic.

PN: Kako bi komentiral izjavo Jello Biafre, da je Obama le marketinški trik, slepa promocija?

JM: No, če si opazil, medije nadzira vlada. Skoraj nemogoče je dobiti objektivne informacije, vendar je to pomembno za ljudi, ki živijo izven vlade, s čimer ne mislim kršitev zakona, temveč da živiš normalno, ne da bi bil zaskrbljen.

PN: Kakšen je pa tvoj komentar na vojno proti terorizmu, saj že kar nekaj časa vemo, da ni bil namen iti v tamkajšnje države in pripeljati demokracijo, temveč prevladuje interes za nafto. Vojna traja že deset let in deluje, kot da Obama cilja na to še dalje, da bo zmagal še na enih volitvah. Podobno je bilo recimo pri nas v Ljubljani, ko je župan do časa volitev zgradil štadion in s tem pridobil zmago na volitvah.

JM: Pri vseh kritikah politike so volitve še vedno volitve. Pri vseh pristranskostih je težko najdi pravo pot do dna, da bi lahko izvedeli, kaj se dogaja. Vlada in mediji so tako močno povezani, tako da je nemogoče izvedeti, kaj se pravzaprav dogaja. Informacijo skušaš presojati po tem, kar dobiš, pa če si proti ali za. Vsaka vojna mora imeti neki vzrok in tu situacija postaja slabša in slabša ...

PN: Kako pa gledaš na Wikileaks, ki je razkril veliko tajnih dokumentov?

JM: Obstaja veliko medijskih načinov, ki predstavljajo različne poglede in uporabljajo za to različne delčke informacij iz različnih virov, da podpirajo te poglede. Ni nujno, da ti deli informacij podpirajo ključno debato o vsem, zato je pomembno, da vsi viri, vse informacije pridejo skupaj, da se lahko ustvari čista presoja. Ameriški mediji po vsem svetu predstavljajo svoje poslanstvo, ki ga podpirajo z informacijami, ki služi prav njihovemu poslanstvu. Zato je pomembno, da zbereš vse možne informacije, tudi tiste manj znane, da si lahko ustvariš svoje mnenje. Za vojno je pa itak razlog vedno v moči in denarju, ne pa v bojevanju.

PN: Vojna proti terorizmu sedaj traja dlje kot vietnamska in ni bilo vidnih nekih množičnih demonstracij ali kakšnega novega hipi gibanja. Deluje, kot da se prebivalcem ZDA rahlo jebe za vse skupaj.

JM: Vojna proti terorizmu se je zgodila po 11. septembru 2001, kar je bil za ljudstvo šokanten dogodek. Zgubili smo veliko življenj, čeprav je prisotnih milijon teorij zarot. Torej, ne glede na vse, se je ta dogodek zgodil in prebivalci so to vzeli zelo resno. Po tem, ko se je zgodilo, je Bush začel vojno proti terorizmu. V nasprotju z Vietnamom je predstavil idejo, da je treba pomagati tistim ljudem. Ni bilo nekega posebnega povoda, da se je vojna začela, temveč bolj politični, mednarodno politični interes, da se tistim ljudem pomaga. Pri vojni proti terorizmu so bili ljudje zelo motivirani, da jim vrnejo za 11. september. Medijski kompleksi so predstavili načrte za maščevanje in so vsi jih podpirali, ne glede na politično stranko. Ljudje so bili zelo jezni in dali takoj podporo za vojno proti terorizmu. Sedaj pa vsi jokajo, da kaj počnejo tam itd., a ne spomnijo se razlogov 9 let nazaj. Poleg tega vsi krivijo Busha, da je on začel, ampak ljudstvo si je takrat to želelo. Ljudje so tako preprosti, da vse pozabijo. Zdaj se ne ve, ali gre za demokracijo, nafto, moč. V Iraku je ogromna zmešnjava, vendar mednarodni politični organi hočejo rezultate. Bilo je investiranega ogromno denarja, vendar ni prišlo do zadovoljivih rezultatov. Ko ljudje začnejo govoriti o 11. septembru, postanem zafrustriram. Poznam namreč vse, ki so govorili, da je treba poslati vojsko tja in zbombardirati vse. Vsi so se strinjali z vlado in mediji, vključno z mano. Ljudje res preprosto pozabijo. To je realnost.

PN: Ok, če zamenjava temo, mislim, da sva že dosti povedala o politiki in vojni. Leta 2007 ste s Killswitch Engage prvič obiskali Slovenijo. Se kaj spomniš naše male državice?

JM: V bistvu se kaj dosti ne spomnim, razen koncerta. In vem, kako je izgledala dvorana ter da je bila čez cesto bencinska črpalka, kamor smo šli na kavo. Včasih žal nimaš dovolj časa, da bi si kaj ogledal in se sprehodil po mestu.

PN: Ko sem se pogovarjal z raznimi glasbeniki, sem mnogokrat dobil mnenje, da je metalskih izdaj na trgu preveč in da so začeli posvečati pozornost drugim žanrom. Torej, zanima me, če te navdihuje kaj izven metal žanra?

JM: Definitivno me. Glasba ima sposobnost, da te transportira na druge lokacije v drugem času. Se pravi, če gre za glasbo, ki jo je poslušala tvoja mama, ko te je peljala v šolo, ali ko si se peljal domov z maše. Ko pride do ustvarjanja, posegam po različnih zadevah, vključno tistih, ki so me navdihovale v preteklosti. Kar se tiče metala, ni bilo že nekaj časa albuma, ki bi me odpihnil. Torej ga še vedno čakam.

Avtor:
twitter facebook