recenzije

Haspyd

Перехрестя двох вітрів

Liturgy

Origin Of Alimonies

Draconian

Under A Godless Veil

Liturgy

H. A. Q. Q.

Sufosia

Connection Failed

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

banner
banner

članek

1. 2. 2012  Tarja vs. Nightwish 
Ker je na Tarjin koncert zelo verjetno prišel dobršen del tistih ljudi, ki bi prišli tudi na koncert Nightwish, je možno reči, da so večinoma dobri poznavalci obeh glasbenih projektov. To posledično seveda pomeni, da bi lahko primerjali obe skupini skozi različne zorne kote. A njihovi komentarji so me zares presunili, ker so ciljali le na površinskost ...

Foto: http://jasonhuskins.files.wordpress.com

Mnogi se verjetno sprašujete, zakaj sploh pišem o tej temi. Nobeno izmed imen, navedenih v naslovu ne predstavlja metal zasedbe, saj nekaj, kar na prvo žogo zveni metal, še ni nujno, da to tudi je. Se pa metalci dostikrat srečamo tudi s takšno glasbo in njihovimi feni, prav tako kot se srečamo z emoti in njihovo sceno, kar prav tako ni metal, čeprav bi kakšen glasbeni laik verjetno vse skupaj vrgel v isti koš. Če mi dovolite, bom prešel k stvari in razložil, zakaj sem se odločil, da o tem nekaj napišem.

Verjetno boste uganili, da je nekaj na tem, da je Tarja imela pred nedavnim pri nas koncert. Bolj kot njen koncert so mi zelo bili zanimivi komentarji udeležencev tega koncerta, ki sem jih bral po Facebooku. Primerjava fenov obeh – glede na reakcije njihovih oboževalcev – očitno nerazdružljivih projektov je vsekakor vredna pozornosti. Čeprav je Tarja letela iz skupine zaradi snobovskega obnašanja (tako so pravili ostali člani Nightwish), to očitno ni bilo presodno za večino oboževalcev Nightwish, ki so zelo nezadovoljni z novo pevko. No, saj s tem na prvi pogled ni nič narobe, boste rekli. In res, na prvi pogled res ne, saj jih zanima predvsem izvedba. Radi bi podoživeli Nightwish s Tarjo in na koncu koncev je vokal tisti del glasbe, ki ga je najtežje skopirati. Lahko je dobiti glasbenike, ki bodo kot vešči obrtniki odigrali tujo glasbo tako, da publika sploh ne bi opazila, da je ne igra originalna skupina. Z vokalom je seveda večji problem, ker je vsako telo svojski glasbeni inštrument.

Ker je na Tarjin koncert zelo verjetno prišel dobršen del tistih ljudi, ki bi prišli tudi na koncert Nightwish, je možno reči, da so večinoma dobri poznavalci obeh glasbenih projektov. To posledično seveda pomeni, da bi lahko primerjali obe skupini skozi različne zorne kote. A njihovi komentarji so me zares presunili, ker so ciljali le na površinskost; v smislu, da nova pevka komadov ne zna odpeti, kot je treba ipd., le redkokdo pa je komentiral izvedbo glasbe. Ko sem še nadalje bral komentarje, sem opazil, da ni niti enega komentarja glede vsebine glasbe. Ne rečem, da sta oba projekta brez vsebine, vendar bi si po prebranem upal trditi, da glasbena vsebina pri njihovih oboževalcih ne igra neke pomembne vloge.

Na nek način Nightwish feni poslušajo Nightwish, tako kot so jim matere kot dojenčkom pele uspavanke, katerih besed še niso razumeli. Pomemben je bil predvsem glas in melodija, ki pomirjata. Saj s tem ni nič narobe, boste rekli! Seveda ni, dokler dojenček ne razume besed. Ko bo pa enkrat razumel besede in jih ignoriral, pa se bo začel problem. Zakaj, boste vprašali? Saj je namen uspavanke, da se nekoga uspava, ne pa da razume besedilo. Vprašajmo se raje, do kdaj matere uspavajo svoje otroke? Če to delajo še pri letih, ko njihovi otroci hodijo na koncerte, je to menda precej čudno. Oboževalce Nightwish in Tarjo se bi  dalo primerjati z gledalci Telebajskov – merim na tiste otroke, ki jim ta risanka zaradi presežene starosti ni več namenjena.

Mogoče je najbolje, da se sprijaznimo z dejstvom, da je glasba Nightwish in Tarje kot neka otroška uspavanka, ki bi si jo najbolje predstavljali v kakem filmu o Harryju Potterju. Če smo odrasli in gremo gledat Harry Potterja, smo po vsej logiki verjetno peljali na ogled filma otroke. Ampak tudi na ogledu takih filmov vidimo ogromno starješih, ki so prišli brez otrok. Nekaj podobnega velja za koncerte Tarje in Nightwish. Seveda, ker gre za koncert, na katerem ne bomo videli otrok, bomo pa uzrli otroške izraze in reakcije na glasbo.

Čeprav svet zahteva neko odraslost, ogromno ljudi ne vidi problema v tem, da se posamezniki na momente obnašajo kot otroci, obstajajo celo taki, ki bi zagovarjali to, da nimamo pravice vzeti otroku igračke, ko jo je prerasel. Otrok mora torej igračko odvreči sam. To so v preteklosti počeli starši, v današnji globalizirani družbi pa starši dostikrat ne želijo, da njihovi otroci odrastejo, po drugi strani bi pa radi, da se osamosvojijo. Produkt oziroma odsev takšnega razmišljanja je viden pri oboževalcih Nightwish. Ne razumite me narobe. Viden je še marsikje, a v tem članku ne pišem o marsičem. Moja naloga, ki sem si jo zastavil, ni to, ali je družbeno sprejemljivo poslušati Nightwish ali pa ne. Gre predvsem zato, da oboževalci Nightwish izražajo en del duha našega časa. Skupina bi lahko nastala pred dvajsetimi leti, a je razen otrok ne bi nihče poslušal. V današnjem svetu si lahko vsak privošči poslušati otroško glasbo in početi otroške stvari – dokler tega ne počnemo v vrtcu ... ker bi to pač bila pedofilija.
 

Avtor:
twitter facebook